Novice Svet24

»Slavni nemški zdravilec Bruno Grőning je zapustil znanje o sprejemu naravne zdravilne moči, ki lahko vsakomur pomaga do trajnega zdravja. Danes se tako kot takrat še vedno po vsem svetu dogajajo ozdravitve dolgoletnih kroničnih bolezni, kakor tudi odvisnosti od drog in drugih zasvojenosti,« so na vabilo zapisali v Krogu prijateljev Bruna Gröninga, ki v svetu velja za eno največjih organizacij za ozdravitve po duhovni poti. Leta po njegovi smrti ga je ustanovila danes že pokojna učiteljica Grete Häusler, ki je ob njem doživela kar tri spontane ozdravitve »neozdravljivih bolezni« in postala njegova tesna sodelavka. Organizacija šteje okoli 80.000 članov in deluje na prostovoljni osnovi. »Vsi, ki pomagamo, to počnemo iz hvaležnosti,« pravijo. Nimajo članarine, financirajo se izključno s prostovoljnimi prispevki. Tako je po drugi svetovni vojni, ko so bili ljudje zaradi vojnih grozot, poškodb in travm tistega časa tako željni njegove pozornosti, deloval tudi Bruno. Ni želel denarja niti slave, vedno je trdil, da deluje le kot prevodnik življenjske zdravilne energije, ki kroži v vesolju in vstopa vanj, sam pa jo nato posreduje pomoči potrebnim, ki se ji odprejo in se nanjo naravnajo.   

Ni bilo preprosto

Znotraj Kroga prijateljev je nekaj let pozneje nastala tudi medicinsko-znanstvena strokovna skupina zdravnikov ter začela skrbno preverjati in dokumentirati medicinske izvide in ozdravitve. Svoje izkušnje posredujejo na rednih predavanjih doma in v tujini. Na eno takih smo torej prišli v Postojno, tam je v polni dvorani hotela Kras svoja spoznanja predstavila dr. Elisabeth Doggendorf, splošna zdravnica v pokoju. Več kot trideset let je na kliniki v Gradcu zdravila večinoma bolnike s kroničnimi boleznimi, obravnavala je tudi nujne primere in asistirala pri različnih operacijah. Pozneje je imela zasebno prakso za akupunkturo in energijsko medicino.

Mateja J. Potočnik

Mnogi jo sprašujejo, kako se je kot zdravnica znašla na tej poti, in gospa, ki danes o teh medicinskih primerih predava po svetu, pravi, da vprašanje ni neutemeljeno in da ni bilo preprosto. Pred štiriindvajsetimi leti je prišla na podobno predavanje kot prepričana zdravnica uradne medicine. »Prvič sem slišala o neki nevidni moči,« se smeji. »Povedali so nam, da lahko to moč povsem zavestno sprejmeš in ona steče skozi tvoje telo ter ga zdravi, če v to zaupaš in verjameš. Zame je bilo to preveč, tega nikakor nisem mogla verjeti. Zavestno sem potem zbirala čisto drugačne izkušnje. Ampak hvala bogu, da me je potem kolegica zdravnica povabila v medicinski delovni krog, kjer zdravniki različnih področij zbirajo in preverjajo poročila o ozdravitvah po strogih kriterijih, imajo vse pripadajoče medicinske izvide, EKG-je, EEG-je, MR-je – to mi je bilo pa potem pisano na kožo.«

Prebrala je ogromno poročil bolnih ljudi, ki jih je uradna medicina zdravila brez uspeha, a so potem kar na lepem ozdraveli. »To me je globoko ganilo. Zame je bilo to skoraj neverjetno, ampak pred sabo sem imela črno na belem in morala sem verjeti. Vsak od nas nekaj nosi v sebi – v telesu ali na duši in vsega tega se lahko znebimo,« pravi. »Nikakor nisem hotela pasti v neko združenje, ezoteriko, ampak prepričala sem se, da je vse preverjeno, preden gre v javnost, in to me je pomirilo ter mi dalo varnost. Z vsakim naslednjim srečanjem sem dobivala večje potrditve, saj sem spremljala ozdravitve bolezni, ki so bile za uradno medicino neozdravljive.« Danes sodeluje v sedmih medicinskih delovnih krogih, o izkušnjah predava po vsej Avstriji in še šestnajstih drugih državah. Dva zanimiva primera s pripadajočimi diagnozami in izvidi nam je predstavila tudi v Postojni.

Čez noč so bolečine izginile

Gospod Soringauer, gradbinec, ki se je rodil leta 1966, je odraščal na kmetiji. V odraslosti je v prostem času rad hodil v hribe, se ukvarjal z gorskim kolesarjenjem, bodibildingom, skratka rad je na različne načine obremenjeval svoje telo. Pred štirinajstimi leti je dobil zbadajoče bolečine v zatilju. Stanje se mu je kljub zdravilom poslabševalo. Zdravnik ga je napotil na magnetno resonanco in pokazala je izrazito napačen položaj vratne hrbtenice, hudo diskopatijo, ploščice dveh vretenc so bile uničene in hudo zožitev izstopišča živcev. Na koncu se ni mogel več skloniti, pogledati navzgor, poslabšala se mu je koordinacija desne roke, treh prstov skoraj ni več čutil. Jemal je antirevmatike, protibolečinske tablete, hodil na elektroterapijo, fizioterapijo, akupunkturo. Ker vse to ni pomagalo, ga je osebni zdravnik julija 2012 napotil v bolnišnico in ortoped je priporočil operacijo. Po njej bi hrbtenica v vratu postala toga in le petdesetodstotna možnost je bila, da bi se znebil bolečin. Zato se zanjo ni odločil.

Arhiv Jane

Zanimivosti

Odgovorno v prihodnost z naložbenim zavarovanjem

Njegova žena je tedaj obiskovala Krog prijateljev Bruna Gröninga, sam se mu je pridružil novembra istega leta. Redno, brez pričakovanj, je obiskoval ure skupnosti, tam so sicer govorili o ozdravitvah, vendar nikogar ni poznal. Junija 2013 pa je v filmu videl gospo, ki se je rešila odvisnosti od drog, in jo potem spoznal tudi v živo. Takrat si je rekel: če je ozdravela ona, lahko tudi jaz! »Naslednje jutro se je gospod zbudil popolnoma brez bolečin. Glavo je lahko obračal na vse strani, česar prej tri leta ni mogel, in to stanje se je ohranilo do danes. Če se to ne bi zgodilo, bi se moral stalno vračati po pomoč, uživati protibolečinske tablete in nekega dne bi moral na operacijo, ker je bil okvarjen tudi živec in bi vse skupaj samo še napredovalo. Ortoped je potrdil popolno gibljivost hrbtenice, čeprav so izvidi magnetne resonance pokazali, da se pravzaprav ni nič spremenilo. Vidite, kaj je povzročila ta božja moč, ki nima meja? To je bilo že večtisočkrat potrjeno. V arhivu v Nemčiji je namreč več kot 20.000 zdravniško preverjenih in potrjenih ozdravitev,« je povedala dr. Doggendorf.

Osvobojen po enajstih letih

Poljak Marek Karaczun, rojen leta 1981, pa je trpel za različnimi težavami, kot so depresija, nespečnost, posttravmatske stresne motnje, politoksikomanija in fantomske bolečine. Njegova drama se je začela leta 2001, ko je prijateljica proti njegovi volji splavila njunega otroka. To ga je pahnilo v hudo depresijo. Mesece dolgo je sedel v sobi brez volje, bolščal predse in ni mogel spati. Ker je menil, da ne more biti slabše, kot je, se je dve leti pozneje javil kot prostovoljec v vojsko za vojno v Iraku in po osmih mesecih prišel nazaj še bolj travmatiziran. Nenehno je imel pred očmi grozljive vojne prizore, ni se jih mogel znebiti, vsega se je bal. Kljub antidepresivom in pomirjevalom se ni mogel umiriti in stabilizirati. Potem je prešel še na droge. Vse, razen heroina, je jemal kot bonbone, je dejal. Kot da to še ni bilo dovolj, je leta 2007 v delovni nesreči izgubil konice petih prstov in v tem času trpel še za hudimi fantomskimi bolečinami. Avgusta 2012 se je prvič udeležil uvoda v učenje Bruna Gröninga in po njem sta se mu izboljšala počutje ter spanje. Zato je redno obiskoval Krog prijateljev in se dvakrat na dan »naravnal« za sprejemanje zdravilne energije. »Kljub temu se je čez eno leto odločil napraviti samomor s tabletami in drogami, a jih je izbruhal in takoj zatem zaspal. Njegova mama je poročala, da je potem nekaj dni preživel v zatemnjeni sobi v omotičnem stanju. Nekega jutra pa se je zbudil z najširšim nasmehom, smejal se je, kot že dolgo ne, in spoznal, da nima več težav. Po enajstih letih je bil osvobojen in danes ljubi življenje,« je zaključila zdravnica, ki pravi, da jo takšni primeri ne presenečajo več.

Ko ga zaprosiš, pomaga

Po koncu predavanja smo jo vprašali, kakšne so njene osebne izkušnje z Brunovimi nauki in učenjem. »Kje naj sploh začnem,« je dejala. »Hvala bogu, da sama nisem imela kakšne hujše bolezni, sem si pa nabrala izkušnje z bolniki, ko sem molila in prosila zanje. Spominjam se, recimo, ženske, ki me je obiskala zaradi ekcema na obrazu. Ko je že odhajala, me je še vprašala, ali ji lahko pomagam tudi pri bolečinah v križu. V tistem trenutku sem dobila misel, naj pregledam njen trebuh, ne križa. Ko se je slekla, sem na njenem trebuhu videla veliko brazgotino in ugotovila, da ima ukleščeno črevo. Bila je pri dveh zdravnikih in ortopedu, slikali so jo, pa niso nič našli; seveda, ker je bila obremenitev na črevesju. Zato sem jo napotila na pregled k zdravniku v bolnišnico in naslednji dan je bila operirana. Njen osebni zdravnik ji je rekel, naj se zdravnici, ki je to ugotovila, zahvali, da ji je rešila življenje.« Na tak način kot za to žensko se je pripravila na vse bolnike. »Z Brunom imamo odnos. Vsakemu prijatelju je rekel: Vedno sem na tvoji strani, nikoli te ne bom pustil na cedilu. V resnici je vedno na naši strani, tudi zdaj je na vaši. Lepo je vedeti, da v resnici nisi sam in da kot zdravnik lahko zaprosiš, da ti pomaga – tebi in celemu zdravniškemu timu. Danes si ne morem več predstavljati, da ne bi imela tega orodja za pomoč. Včasih sem bila prestrašena, zdaj se pa sama peljem kamorkoli po svetu. Vem, da je on z mano, in me ni strah.«

Zaupanje in vera

Glede na to, da so Bruna še za časa življenja napadali z vseh strani, nas je zanimalo, kako kot zdravnica komentira te čudežne ozdravitve. »To niso čudežne ozdravitve,« je odgovorila. »Bruno je bil transformator, to moč je prejemal naravnost od Boga in jo delil naprej. Ljudem je rekel: Jaz nisem odgovoren za vašo ozdravitev, tudi Bog ni, ampak ste vi sami, ker zaupate in v to verjamete.« Prav zaupanje in vera ter seveda energija naj bi torej povzročili ozdravljenje. Že dolgo je, kar je Bruno zapustil življenje na zemlji, kako to, da se ozdravitve še vedno dogajajo? »Veliko ljudi moli k Jezusu, ki ga ni že več kot 2.000 let. Božja moč je vsepovsod. Pokličem jo na pomoč in jo dobim. Če jo sprejmem, vem, da si bo utrla pot skozi moje telo in uredila morebitna neravnovesja,« je še prepričano razložila.       

Po sedemintridesetih letih je astma izginila

Svojo zgodbo je povedala tudi Slovenka Marjeta Žabnikar, ki je pri trinajstih prvič zbolela za pljučnico, zaradi česar je pozneje občasno težko dihala. Pri osemnajstih so postajale težave čedalje pogostejše, velikokrat je ostala brez zraka. Vse pa se je poslabšalo na študiju v Ljubljani, ko sta se težavam pridružila draženje v grlu in kašelj – še posebej hudo je bilo v času megle in smoga. Zdravnik za pljučne bolezni je potrdil bronhialno astmo in ji predpisal dva spreja; redno ju je inhalirala. Odmerek so povečali, ko so se težave stopnjevale. Ker jo je velikokrat dušilo tudi ponoči, je spala v pol sedečem položaju ter se zbujala neprespana in utrujena. Bolezen je vplivala na kakovost njenega življenja, zdravila za astmo so bila vedno ob njej, trikrat na leto pa je zaradi poslabšanja jemala tudi antibiotike. Leta 2017 je spoznala učenje Bruna Gröninga, se redno udeleževala srečanj ter udejanjila vse, česar se je naučila. Leta 2020 so napadi kašlja in težave minili. »Vse je odšlo, sem popolnoma zdrava, brez zdravil. Celo planinarim, v hribe hodim brez težav in sem za vse izjemno hvaležna,« je srečna. 

Več podobnih zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Jana