Le malokateri vrtičkar goji svoje rastline brez zalivanja. Čeprav se to sliši neverjetno, lahko verjamemo izkušenim biodinamičnim vrtnarjem, da njihove gredice poleti niso deležne dodatne vode. Z dodajanjem posebnih preparatov v začetku rasti okrepijo sadike, tako da te razvijejo globlje in gostejše korenine ter z njimi preživijo sušna obdobja.
Kaj določa porabo vode v vrtnih tleh?
Velika večina ljubiteljskih gojiteljev zelenjave in okrasnih rastlin pa ne pozna načel biodinamičnega vrtnarjenja. Zato bomo še naprej iskali različne načine, kako pomagati svojim rastlinam v dneh, ko izhlapevanje preseže količino vlage, ki so je bila deležna tla, bodisi s padavinami bodisi z (našim) zalivanjem.
Poraba vode v tleh je odvisna od več dejavnikov. Lahko jih združimo v naslednje skupine: različni tipi tal, različne lastnosti rastlin in različne vremenske razmere.
Poznamo sestavo naše vrtne prsti?
Med večletnim vrtnarjenjem spoznamo, kakšna so tla na našem vrtu. Idealna so glinasta tla z dobršnim delom humusa, saj glina zadržuje vlago, humus pa jih dovolj razrahlja, da voda vendar ne zastaja. Nasprotje temu tipu so peščena tla, kjer voda hitro pronica, zato je korenine ne morejo ujeti. Zato dodajanje humusa ni nikoli odveč, ne glede na osnovno sestavo prsti.
Različne zahteve mladih in odraslih rastlin
Vemo, da vse rastline nimajo enakih zahtev glede vlažnosti tal, ne glede na to, ali gre za enoletnice, trajnice ali celo drevnino. Odrasle rastline (ob pravilni vzgoji) razvijejo dovolj obsežen koreninski sistem, da zmorejo preživeti tudi daljše sušno obdobje. Mlade, pravkar posajene rastline pa nujno potrebujejo našo pomoč pri oskrbi z vodo, kar še posebej velja za zelenjavne sadike, ki imajo večinoma kratko dobo rasti.
Lega vrta je zelo pomembna
Posamična območja v Sloveniji imajo svoje značilno podnebje, kar določa tudi povprečno količino in razporeditev padavin. Vendar se na to ne moremo povsem zanašati, saj se klima spreminja. Vročinski valovi so pogostejši, močni nalivi ali nevihte so številnejše, zime so milejše. Ob tem ne smemo zanemariti niti mikroklimatskih razmer, torej posebnosti majhnih, omejenih območij.
Ko se torej odločamo, kdaj, koliko in na kakšen način bomo zalivali, nas zgoraj navedeni dejavniki lahko kar zmedejo. Torej se ne moremo zanašati na nekaj splošnih pravil, zgoščenih v nekaj točkah. Lahko pa vendarle upoštevamo nekatere napotke.
Kdaj zalivamo?
Miša Pušenjak, strokovnjakinja za zelenjadarstvo: »Namesto vsakodnevnega zalivanja priporočam zalivanje enkrat ali dvakrat tedensko, a takrat z večjo količino vode.«
To verjetno že vemo, a prav v teh dolgih, toplih dneh je zelo pomembno, da svoj vrt ali rastline v loncih in koritih zalivamo zgodaj zjutraj, po možnosti takoj, ko se zdani. Tedaj je ozračje najhladnejše, zato je tudi temperatura vode, s katero bomo zalivali, najsi bo iz pipe ali deževnica iz rezervoarja, najbližja temperaturi zraka. Tako bomo rastline najmanj prizadeli. Ni si težko predstavljati, da zalivanje sredi dneva, ko ima ozračje na primer 35 stopinj Celzija, voda iz pipe pa v povprečju med 11 in 13 stopinj, šokira od vročine prizadete rastline.
Zalivanje pozno zvečer je druga možnost. Vendar se tedaj poveča možnost razvoja bolezni, saj bomo ogrete rastline z vlaženjem napravili bolj sprejemljive za okužbo z bakterijami in glivami.
Prihodnji teden bomo zapisali več o načinih zalivanja.
***Nadnaslov strani: ZELENI SVET Poudarek Vroči julijski dnevi potrjujejo, da je poletje tu in z njim večja potreba naših vrtnin po dodatni vlagi. (številka) 30 stopinj Celzija je kritična temperatura za večino vrtnin, saj tedaj prenehajo rasti. **** (citat) Miša Pušenjak, strokovnjakinja za zelenjadarstvo »Namesto vsakodnevnega zalivanja priporočam zalivanje enkrat ali dvakrat tedensko, a takrat z večjo količino vode.« Napisi k slikam: V vročih dneh bodo naši vrtovi potrebovali pomoč v obliki dodatne vode. Če bi kumarice povsem prepustili sončnim dnem, bi bile kmalu videti takole. Takih prizorov na svojem vrtu ne smemo dopustiti, saj glinena zemlja v suši otrdi in razpoka. Skupina netreskov v samokolnici bo poletje preživela brez vsakega zalivanja. Običajne begonije prav tako ne bodo uspešno rasle v zasušeni prsti.***
Galerija
Poglej vse fotografije (3)
