Arhiv Lady

Dolgo načrtovanje počitnic prinaša potem velika pričakovanja, ki pa kdaj tudi splavajo po vodi. Ne gre namreč vedno vse po načrtih, tudi med počitnicami ne. Nekaj znanih smo povprašali, kaj vse se jim je že neprijetnega in nepričakovanega pripetilo na dopustih in kako so te tegobe rešili.

Sašo Radej

Saša Lendero

»Najbolj se spomnim enega dopusta, ko sem še hodila s starši kampirat. Vedno smo hodili v bolj divje kampe, kjer ni bilo elektrike, vodo smo imeli v tistem balonu, za hladilnik smo kopali zemljanke in jih obložili z blagom in na vrhu pokrili. Šli smo na Krk v kamp Glavotok za deset dni. In točno deset dni je deževalo. Tisti šotori so čez čas postali popolnoma blatni in mokri. Spali smo v mokrem in blatnem, zbudili smo se v blatnem in mokrem in v takem smo šli tudi domov.«

Arhiv Lady

Boris Kopitar

»Potovanja ti ne sme nič preprečiti ali te spraviti v slabo voljo. Če kar koli pozabiš doma, tega na dopustu zagotovo ne boš potreboval. Če se da to vreči čez ramo, vržeš, če ne, je pa mnogo možnosti, da to dobiš tam, kamor greš, v prvi trgovini. Letos se nam je nekaj pripetilo, ko smo bili z ladjico na kolesarjenju po otokih. Ob lepem sončnem vremenu smo kolesarili, barka pa je, ko je plula na destinacijo, kamor smo bili namenjeni, naletela na kar močan veter in visoke valove. Kdor je pozabil zapreti okno kabine, je imel žehto z morsko vodo in kasneje sušenje na soncu. To je oboje naravno in je bilo, ko smo mi prikolesarili na cilj dneva, že vse posušeno. Posadka je poskrbela za to na mornarski način. Imamo srečo, da imamo kapitana, ki je takoj odreagiral. Pozitivna energija pa vedno pride prav, saj nikoli ni tako hudo, da ne bi bilo lahko še hujše. Vse to moramo vzeti v zakup in se na koncu imeti lepo, saj imajo tudi take dogodivščine svojo dobro stran. Če nič drugega, marsikdo od nas ne bo več med plovbo po razburkanem morju pustil odprtega okna.«

Sašo Radej

Azra Širovnik

»Preden grem na pot, se vedno dobro pripravim in tudi molim, preden grem. Mislim, da me to rešuje pred morebitnimi nevšečnostmi in da me je molitev rešila tudi pred leti pred cunamijem, saj so posledice čutili povsod, le v Dominikanski republiki, kjer sva bila midva z možem, jih ni bilo. Zato še vedno zmolim pred potovanjem.«

Robert Balen

Blaž Črnivec

»Vse počitnice so bile malo ponesrečene, saj smo morali skoraj vedno nekaj prilagoditi, ker ni šlo tako, kot smo si zamislili. Ali je gneča na cesti, ali smo prišli na destinacijo, pa ni bilo tako, kot je bilo obljubljeno. Pri nas gre vedno kaj narobe. Če ne drugega, gremo vedno uro in pol kasneje od doma, kot načrtujemo.«

Instagram

Ana Marija Ficko

»Tudi če se mi kaj sfiži, sem tak človek, da potem tega ne vidim tako in ne jemljem za nekaj groznega. Ampak ko smo šli na potovanje po Slovaški in smo šli mimo Bratislave, kjer sem tudi eno leto študirala, smo se zapletli po njihovih obvoznicah. Mislim, da smo se trikrat vozili po isti poti in so morali potem otroci poslušati moje sočne izjave.«

Marijan Novina

»Imeli smo že nekaj prigod. Recimo, ko smo se iz Zadra do Novega mesta peljali 35 kilometrov na uro po avtocesti. Nek jermen je razneslo in smo imeli težave, ampak smo prispeli. Leto prej nam je klimatska naprava v avtomobilu odpovedala na dan odhoda domov. Letos smo pa tudi že imeli eno prigodo. Med prvomajskimi počitnicami smo iz Dalmacije domov, na osem stopinj Celzij, pripeljali modrasa na domačo teraso. Pol ure sem klical vse okoli in mi ni nihče verjel, potem pa so prišli gasilci in so ugotovili, da je to res.«

Sašo Radej

Maja Ferme

»Ko smo šli na pot okoli sveta, se je zgodilo več stvari. Za tri mesece naprej smo planirali, kam bomo šli, nismo pa planirali Nove Zelandije. Potem pa so bili ravno tako letalski leti, da je moj mož rekel, da gremo še tja. Bila sem slabe volje, češ kaj bomo sploh tri dni delali tam, saj ta destinacija ni bila med mojimi željami. Tam smo nato morali ostati deset dni in ni mi bilo prav, saj sem si želela kam drugam, recimo na Filipine. Ampak izkazalo se je, da je bilo teh deset dni čas najboljših počitnic. Najeli smo avto in si ogledali pol Nove Zelandije in je bilo čudovito. Nikoli torej ne reci, da nikoli nekam ne boš šel, ker ravno tiste stvari te najbolj presenetijo.«

Sašo Radej

Alenka Bikar

»Leta 1995 smo šli po evropskem atletskem prvenstvu na Sejšele – trener Jure Kastelic, Brigita Bukovec in jaz. Za nagrado, ker je Brigita tako dobro tekla. Morali bi iti za en teden in zadnji dan, ko bi morali domov, smo poklicali taksi. Taksist nas je vprašal, kam gremo, češ da danes nobeno letalo ne leti. In res. Ko smo prišli na letališče, ni bilo nikjer nobenega, povsod le tema. Spremenili so nam namreč uro leta, a ker nas niso našli, da bi nas obvestili, smo tisti let zamudili, naslednji let v Evropo je bil pa šele čez tri dni. Tako smo počitnice podaljšali še za tri dni.«