Starlink, podjetje najbogatejšega Zemljana Elona Muska, je od leta 2020 v nizko zemeljsko orbito poslalo več satelitov kot vsi njegovi tekmeci skupaj. Trenutno naj bi imelo v orbiti že približno 7000 satelitov, pri čemer načrtujejo, da bodo do konca desetletja število povečali že na 42.000.
Ker gre za satelite, ki delujejo na nadmorski višini manj kot 2000 kilometrov, je pošiljanje podatkov izjemno hitro, s tem pa lahko Starlink visokohitrostni internet zagotavlja odročnim krajem, plovilom na morju in tudi vojskam na bojiščih. Dober pokazatelj učinkovitosti Starlinka je dogajanje v Ukrajini. V ukrajinski vojski priznavajo, da gre za eno ključnih zmogljivosti v njihovi vojni z Rusijo.
Kitajska konkurenca
V Pekingu nepresenetljivo niso navdušeni nad tem, da ima Musk takšno prevlado na področju visokohitrostnega satelitskega interneta, zato Kitajska že dlje časa tudi v to področje vlaga velike vsote. Po nekaterih podatkih je Kitajska samo lani v nizko zemeljsko orbito poslala rekordnih 263 satelitov, za glavnega konkurenta Muskovemu Starlinku pa zaenkrat velja podjetje SpaceSail iz Šanghaja, ki je po poročanju tiskovne agencije Reuters novembra lani pogodbo o sodelovanju podpisalo z Brazilijo. Takrat so naznanili še, da so trenutno v pogovorih s kar 30 državami, le dva meseca pozneje pa so sporočili, da že delujejo tudi v Kazahstanu.
Brazilija, ki zaradi svoje velikosti ter posledično številnih vasi in krajev, oddaljenih od »civilizacije,« to tehnologijo nujno potrebuje, ne skriva želje, da bi našla alternativo za Starlink, saj so se z Muskom zaradi politike že znašli v pravnih sporih. Tako se na tem področju pogajajo tudi z Jeffom Bezosom, ki ponuja svoj Project Kuiper, leta 2019 ustanovljeno hčerinsko družbo Amazona, namenjeno vzpostavitvi satelitske konstelacije za zagotavljanje širokopasovne povezljivosti. Pogovori potekajo tudi s kanadsko družbo Telesat.

Njena.si
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Kot največji konkurent Musku se vendarle kaže kitajski SpaceSail, s katerim upravlja lokalna vlada v Šanghaju. Za letos naj bi načrtovali izstrelitev približno 650 satelitov, do leta 2030 pa si jih v nizki zemeljski orbiti želijo imeti 15.000. S tem bo začela delovati prva kitajska konstelacija satelitov, ki bo zagotavljala širokopasovni satelitski internet. Na kitajskem sicer poteka razvoj še najmanj treh konstelacij, pri čemer si želijo kitajske oblasti v naslednjih desetletjih v nizko zemeljsko orbito spraviti 43.000 satelitov.
Zaradi načrtov so precej zaskrbljeni na zahodu, kjer jih skrbi predvsem, da bo Kitajska tako svoj režim na področju cenzure interneta razširila na druge države, s tem pa seveda povečala svoj geopolitičen vpliv. Gre za naslednji korak, vesoljsko komponentno njihove pobude En pas, ena cesta (Belt and Road Initiative), znane tudi kot nova svilna pot. Gre za ogromen infrastrukturni projekt, v katerega je Kitajska pod vodstvom Ši Džinpinga vložila že približno bilijon ameriških dolarjev.
Ogromni vložki
Podjetje SpaceSail je lansko leto od enega od državnih investicijskih skladov, namenjenih posodobitvi kitajskih proizvodnih zmogljivosti, prejelo kar 6,7 milijarde juanov (900 milijonov evrov) težko finančno injekcijo. Leta 2017 ustanovljeno kitajsko podjetje Hongqing Technology, ki načrtuje konstelacijo 10.000 satelitov, je od vlagateljev, večinoma povezanih z državo, za svoj projekt v samo zadnjem mesecu zbralo približno 340 milijonov juanov (45 milijonov evrov).
Z razvojem na tem področju se ukvarjajo tudi številni raziskovalci, ki delajo za kitajsko vojaško industrijo. Na Kitajskem je bilo denimo samo v letu 2023 objavljenih skoraj 2500 patentov, povezanih s tehnologijo satelitov na nizki orbiti. Še leta 2019 je bilo objavljenih le 162 takih patentov.
»Vesoljski svet se premika hitro, veliko se eksperimentira. Pionirji uživajo relativno svobodo in si prizadevajo doseči prednost, da bodo na ključnih položajih, preden bodo pravila postala bolj stroga, kot je bilo na divjem zahodu,« je za Reuters dogajanje opisal Antoine Grenier, globalni vodja za področje vesolja pri britanskemu svetovalnemu podjetju Analysys Mason.