Bor Slana / Bobo

DZ je z 47 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o urejanju trga dela.

Od 1. januarja 2026 bo tako najnižje nadomestilo za brezposelnost znašalo 70 odstotkov, najvišje pa 130 odstotkov bruto minimalne plače, a le za tri mesece od nastopa brezposelnosti. Nato se bi se odstotek najvišjega nadomestila vsake tri mesece znižal, in sicer na 110, 100 in 90 odstotkov, po 12 mesecih pa bi brezposelni dobival največ 80 odstotkov bruto minimalne plače.

Sedaj nadomestilo v prvih treh mesecih znaša 80 odstotkov povprečja zadnjih osmih bruto plač pred izgubo zaposlitve. Naslednjih 9 mesecev nato pade na 60 odstotkov, po enem letu od začetka brezposelnosti pa na 50 odstotkov povprečja zadnjih osmih bruto plač.

Najnižja višina nadomestila je fiksna, kar pomeni, da ni vezana na povprečje plač osebe, ki izgubi zaposlitev. Nihče torej ne prejme manj, kot znaša najnižje določeno nadomestilo za brezposelnosti.

Kolikšni bi bili torej zneski?

Višina minimalne plača v letu 2025 je določena pri 1.277,72 evra bruto. Najnižje nadomestilo se bo z letom 2026 s fiksnih 530,19 evra zvišalo na 894,40 evra, najvišje nadomestilo pa z 892,50 evra na 1661,04 evra bruto.

V praksi bo nadomestilo v prihodnjem letu še nekoliko višje. Minister za delo mora namreč – po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji – najkasneje do 31. januarja tekočega leta določiti znesek minimalne plače. V letošnjem letu se je uskladila z lanskoletno inflacijo, ki je znašala 1,9 odstotka.

Najvišje nadomestilo stagnira od Zujfa dalje

Znesek najvišjega denarnega nadomestila za brezposelnost se ni spremenil 13 let. Leta 2012, v času finančne krize in vsesplošnega varčevanja, ga je z zakonom za uravnoteženje javnih financ (Zujf) določila vlada Janeza Janše.

Leta 2019, v času vlade Marjana Šarca, se je z noveliranjem zakona o urejanju trga dela zvišalo najnižje nadomestilo, in sicer iz 350 evrov bruto na zdajšnjih 530,19 evra bruto, v najvišje nadomestilo pa se ni posegalo, ostalo je na 892,50 evra bruto.

Zaradi rasti plač je v praksi prišlo do tega, da sedaj večina prejemnikov nadomestila za brezposelnost prejema znesek, ki je zelo blizu zgornji omejitvi. V povprečju je lani nadomestilo prejemalo nekaj več kot 14 tisoč brezposelnih, povprečna višina pa je znašala približno 850 evrov bruto, torej dobrih 50 evrov manj od najvišjega možnega zneska.

Nadomestilo ni sledilo rasti plač

Ker je bila omejitev najvišjega nadomestila za brezposelnost pred več kot desetletjem določena v absolutnem znesku, je njegova realna vrednost zaradi inflacije padla, hkrati pa se ni usklajevala z rastjo plač. Če je najvišje nadomestilo leta 2013 predstavljalo 114 odstotkov minimalne plače, danes predstavlja le še nekaj več kot 30 odstotkov.

Na ministrstvu za delo so ob pripravi sprememb tako izpostavili, da je najvišje nadomestilo »nedostojno nizko«, z 653 evri, kolikor danes znaša neto znesek najvišjega nadomestila, pa se ne da preživeti, so še poudarili.

Novela zakona

1600 evrov nadomestila za brezposelnost? Finančno ministrstvo je proti

Čeprav je bil dvig nadomestila usklajen tako s predstavniki sindikatov kot delodajalcev, s predlogom novele zakona pa je soglaša tudi vlada, mu nasprotuje ministrstvo za finance. Označili so ga za »neracionalen ukrep,« ki po njihovem prepričanju ne spodbuja aktivacije delovno sposobnega prebivalstva v času pomankanja delovne sile.

Zvišanje bo stalo dodatnih 4o milijonov evrov

Država je za nadomestila za brezposelnost ter prispevke do upokojitve leta 2023, za katero so na voljo javni zadnje dostopni podatki, namenila 153,8 milijona evrov. To je tri odstotke oz. 4,8 milijona evrov manj kot v letu 2022 in 18,4 odstotka oz. 27,6 milijona manj kot v letu 2021. Zniževanje je posledica zviševanja stopnje zaposlenosti med delovno aktivnim prebivalstvom.

Natančnega podatka, za koliko bo zvišanje nadomestila povečalo javne izdatke, še ni. To je namreč odvisno od stanja na trgu dela. Pri današnjem številu brezposelnih na ministrstvu za delo ocenjujejo, da bo treba zagotoviti še 40 milijonov evrov. Od tega bi brezposelni predvidoma prejeli 26 milijonov evrov neto, preostala finančna sredstva pa bi se v obliki davkov in prispevkov vrnila v državno blagajno.

Kdo je upravičen do nadomestila za brezposelnost?

Nadomestilo pripada tistim, ki zaposlitve niso izgubili po svoji volji ali krivdi. Za prejemanje so določeni pogoji, višina pa je, kot omenjeno, odvisna od povprečne mesečne plače in obdobja prejemanja. Katere pogoje je treba izpolnjevati in kako zaprositi za nadomestilo, preberite v članku Nadomestilo za brezposelnost: komu pripada in kako ga uveljavljati?.