Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je odločilo, da je Hrvaška kršila pravice mater, ki so v tožbi navedle, da so jim otroke, rojene med letoma 1986 in 1994 v bolnišnicah v Vukovarju in Slavonskem Brodu, ugrabili iz državnih bolnišnic ter jih odpeljali v Novi Sad ali dali v nezakonito posvojitev.
Po porodu imele stike z novorojenčki, nakar so "izginili"
Gre za matere, ki so po porodu imele redne stike s svojimi dojenčki, dokler jih osebje bolnišnice ni obvestilo, da so dojenčki zboleli in umrli. Dojenčka, rojena v Vukovarju leta 1990 in 1993, so prepeljali v bolnišnico v Novem Sadu v Srbiji, kjer sta domnevno umrla, medtem ko je dojenček, rojen leta 1994 v Vukovarju, domnevno umrl v vukovarski bolnišnici. Dojenček, rojen leta 1986 v Slavonskem Brodu, pa naj bi preminil v slavonsko-brodski bolnišnici.
"Ker so sumile, da njihovi dojenčki niso umrli v državnih bolnišnicah, kot jim je bilo rečeno, so državi očitale, da jim ni zagotovila informacij o dejanski usodi njihovih otrok," je v torek sporočil urad hrvaške predstavnice pred sodiščem v Strasbourgu, poroča Dnevnik hr.
Pri preučevanju njihovih navedb je ESČP zavrnilo vse ugovore predstavnice Hrvaške o nesprejemljivosti zahtev in ugotovilo, da bi hrvaške oblasti lahko raziskale, kaj se je zgodilo z dojenčkoma prve in druge vlagateljice, dokler sta bila še na Hrvaškem, ali sta bila odpeljana v Srbijo za druge namene kot zdravljenje ter ali so bili v takšno premestitev vpleteni posamezniki ali mreže na Hrvaškem. Prav tako bi lahko zaprosile za pomoč srbskih oblasti, če bi bila potrebna.
Evropsko sodišče je tudi ugotovilo, da je odgovor hrvaških oblasti na zahteve mater o informacijah o usodi njihovih otrok v glavnem obsegal posredovanje razpoložljivih zdravstvenih in matičnih dokumentov.
Ko pa so vlagateljice opozorile na pomanjkljivosti in neskladja v tej dokumentaciji ter zahtevale ekshumacije, DNK-teste ter zaslišanje medicinskega osebja in matičnih uradnikov, hrvaške oblasti niso ukrepale. Izjema je bila vukovarska policija, ki je raziskovala možnost ekshumacije otroka prve vlagateljice, preverila, ali lokalno pokopališče pozna kraj pokopa otroka in ali vukovarska bolnišnica vodi bazo podatkov o tkivih, odvzetih za potrebe obdukcije.
Zanimivosti
Ozaveščenost o pomenu zavarovanj se v Sloveniji iz leta v leto povečuje
Sodišče v Strasbourgu je ugotovilo, da je bil takšen odziv hrvaških oblasti posledica njihovega razumevanja, da je zastaralni rok za kazniva dejanja, storjena v zadevah vlagateljic, začel teči na dan domnevne smrti ali izginotja njihovih otrok in da je že davno potekel.
Država je bila seznanjena s pojavom "pogrešanih dojenčkov"
Glede suma prve vlagateljice, da njen otrok ni umrl, ampak je bil dan v nezakonito posvojitev, je Evropsko sodišče ugotovilo, da so hrvaške oblasti takšne trditve povsem zanemarile in nikoli niso sprejele nobene odločitve. Evropsko sodišče je prav tako ugotovilo, da vlagateljice niso imele nobenega drugega načina, da bi ugotovile usodo svojih otrok, čeprav se zdi, da obstajajo tudi druge ženske, ki sumijo, da so bili njihovi otroci ugrabljeni v 80. in začetku 90. let v državnih bolnišnicah, kar pomeni, da so oblasti bile seznanjene s pojavom "pogrešanih dojenčkov" v hrvaških bolnišnicah.
Vlagateljici lahko vložita tožbo proti Srbiji
V sodbi je ESČP navedlo, da sta od leta 2020 prva in druga vlagateljica lahko uporabili pravna sredstva, vzpostavljena v Srbiji, kar je ena od njiju tudi storila. Opozorilo je tudi, da imata obe pravico prijaviti domnevne ugrabitve svojih otrok srbskim tožilcem, ki so od leta 2020 dolžni preiskovati takšna kazniva dejanja. Na koncu lahko prva in druga vlagateljica vložita tožbo proti Srbiji, če menita, da sta žrtvi kršitve njunih pravic po konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin s strani Srbije.
Sodba še ni pravnomočna
Ob upoštevanju vsega navedenega je ESČP sklenilo, da Hrvaška ni izpolnila svoje pozitivne obveznosti iz konvencije glede trditev vlagateljic, da so njihove dojenčke ugrabili iz porodnišnic in jih dali v nezakonito posvojitev, piše v sporočilu.
Zato je bilo vsaki vlagateljici s sodbo, ki še ni pravnomočna, dosojenih 2000 evrov za stroške in izdatke. Sodišče je tudi odločilo, da mora Hrvaška v enem letu po pravnomočnosti sodbe sprejeti vse ustrezne ukrepe za vzpostavitev mehanizma, katerega cilj je zagotavljanje individualne pravne zaščite vsem staršem v podobnih situacijah.
