Komisija je v okviru preiskave, ki jo je začela oktobra lani, proučila tudi možne posledice uvedbe dodatnih carin na uvoznike ter uporabnike električnih avtomobilov, v zadnjih tednih pa okrepila posvetovanja s kitajskimi oblastmi, so danes sporočili iz Bruslja. Kot so napovedali, se bodo ti pogovori v prihodnje nadaljevali z namenom, da bi strani dosegli skupno rešitev, ki bi bila skladna s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO).
Iz Bruslja so danes sporočili tudi dokončno višino dodatnih začasnih carin za uvoz električnih avtomobilov iz Kitajske. Te so na podlagi prejetih pripomb na izračune carin, ki so jih predložila podjetja, ki so jih v Bruslju vključili v nabor za omenjene protiukrepe, pri večini popravili malenkost navzdol. Za avtomobile največjega kitajskega izdelovalca električnih avtomobilov BYD bodo tako uvedli dodatno carino v višini 17,4 odstotka, za avtomobile podjetja Geely 19,9-odstotno (namesto prvotno predvidenih 20 odstotkov) in za avtomobile izdelovalca SAIC 37,6-odstotno (namesto prvotno predvidenih 38,1 odstotka). Za ostale izdelovalce električnih vozil na Kitajskem - pri tem ne gre le za kitajska podjetja, ampak tudi za globalne multinacionalke, ki električne avtomobile izdelujejo v največjem azijskem gospodarstvu - , bo veljala povprečna 20,8-odstotna dodatna carina, če so sodelovali v preiskavi komisije, in 37,6-odstotna za tista, ki niso.
Trenutno je carina na uvoz električnih avtomobilov iz Kitajske v EU pri 10 odstotkih.
Začasne carine
Te začasne dodatne dajatve bodo v veljavi od 5. julija, in sicer za obdobje največ štirih mesecev. V tem času mora biti sprejeta dokončna odločitev za uvedbo kazenskih carin, ki jo morajo potrditi države članice EU. Če bodo države podprle uvedbo carin, bodo te veljale za obdobje petih let z možnostjo podaljšanja.
Uvedbo preiskave uvoza električnih avtomobilov je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala septembra lani med svojim govorom o stanju v EU. Odločitev zanjo temelji na naraščajoči zaskrbljenosti glede nedavnega hitrega porasta nizkocenovnih električnih avtomobilov iz Kitajske na trgih EU. Kot so pojasnili pri komisiji, so v okviru postopka v skladu s pravili EU in WTO vsem vpletenim stranem, vključno s kitajsko vlado in izdelovalci vozil, omogočili, da predstavijo svoje argumente in dokaze.
Evropski izdelovalci električnih avtomobilov, ki imajo proizvodne obrate v EU, že dlje časa tožijo zaradi nelojalne konkurence, ki jim jo predstavljajo električni avtomobili, izdelani na Kitajskem. Prepričani so, da kitajski proizvajalci uživajo bistveno ugodnejše pogoje v dobavnih verigah, kar se posledično odraža v tem, da lahko ponudijo precej nižje cene vozil.
Najslabša popotnica za naprej
V nekaterih državah članicah, kot je Nemčija, so še pred dokončno sprejeto odločitvijo komisije o uvedbi začasno dodatnih carin na uvoz električnih avtomobilov iz Kitajske posvarili pred morebitnim stopnjevanjem trgovinske vojne med EU in Kitajsko. "Carine so vedno zadnji možni politični ukrep in pogosto najslabša popotnica za naprej," je sredi junija ocenil gospodarski minister in podpredsednik nemške vlade Robert Habeck. Do uvedbe dodatnih uvoznih carin so bili kritični tudi v nemškem združenju avtomobilske industrije VDA in poudarili, da Kitajska za številne nemške proizvajalce predstavlja pomemben trg. Naklonjenost uvedbi višjih carin so na drugi strani izrazile francoske oblasti.
Odzvale so se tudi kitajske oblasti in napovedale, da bodo pozorno spremljale nadaljnji potek dogodkov in sprejele vse potrebne ukrepe za zaščito pravic in interesov kitajskih podjetij.
