Profimedia

O slabšem obisku, ki predstavja velik udarec za hrvaški turizem, je nedavno pisal britanski časnik Express, pri katerem so izpostavili, da je bila Hrvaška dolga leta prva izbira nemških, avstrijskih, čeških in italijanskih turistov. Te so pritegnile tudi razmeroma ugodne cene.

Vendar pa so nagle podražitve Hrvaško postavile v manj konkurenčen položaj v primerjavi z njenima največjima tekmicama, Španijo in Grčijo. Če so se v zadnjih treh letih na Hrvaškem cene zvišale za 50 odstotkov, so se v Španiji in Grčiji v istem obdobju »le« za od 15 do 20 odstotkov.

Na ta način se sloves Hrvaške kot ugodne destinacije izgublja, menijo pri Expressu. Izpostavljajo, da podražitve niso posledica zunanjih dejavnikov, kot sta energetska draginja ali zvišanje davka na dodano vrednost. Nasprotno: cene električne energije so pri naših južnih sosedih med najnižjimi, prav tako je v veljavi znižana davčna stopnja za večino turističnih storitev, ki znaša 13 odstotkov.

Se pa na Hrvaškem, kot še marsikje drugod v Evropi, soočajo s povišanjem obratovalnih stroškov, ki so jih turistični ponudniki prevalili na turiste. Rezultat? Število nočitev stagnira, manj je turistične potrošnje. Med vrhuncem lanske poletne sezone so prihodki iz naslova tujih turistov v primerjavi z letom poprej padli za 0,7 odstotka.

Spletni portal Morski.hr pa ob tem dodaja, da je razlogov za skrb kar nekaj – tudi letos zabeležen 18-odstotni upad prihodov tradicionalnih nemških gostov in 14-odstotni upad francoskih turistov.

Kaj pravijo turisti?

Pri Expressu so izpostavili še mnenji norveškega in britanskega turista, ki sta dopustovala na Hrvaškem in svojo izkušnjo popisala na spletni platformi Tripadvisor.

»Vse je mnogo dražje kot prej. Cene so nenormalno visoke in so verjetno poskočile za dvakrat ali trikrat v dveh letih,« je negodoval Norvežan. »Cena solarija je od 25 do 30 evrov! Hrvaška je bila naša prva izbira za preživljanje letnega dopusta, a zdaj je žal vse postalo predrago,« je zapisal.

Zanimivo pa Britanec tega mnenja ni delil. »Če primerjam, koliko smo leta 2023 potrošili za hrano in pijačo v Rovinju in koliko letos na Hvaru, je znesek zelo podoben, zanimivo,« se je malodane čudil in dodal: »Ni bilo velikih razlik v cenah. Edina razlika je bila v tem, da je bil Rovinj pri vinu nekoliko cenejši.«

Morje je še kje drugje kot na Hrvaškem

Da turistični delavci morda pretiravajo s podražitvami, je namignil tudi hrvaški premier Andrej Plenković, ki je v soboto v odzivu na makroekonomske napovedi Hrvaške centralne banke dejal, da mora Hrvaška zajeziti inflacijske pritiske in da, tudi zaradi turistične sezone, ni potrebe po dvigovanju cen. Misliti je namreč treba na konkurenčnost.

»Kajti tudi drugi imajo morje, imajo plaže, otoke, obalo, ponudbo, kulturo in dediščino. Nismo edina destinacija, zato moramo biti zelo pametni pri oblikovanju cenovne politike. Lani smo imeli najuspešnejšo turistično sezono – 21,7 milijona prihodov, 110 milijonov nočitev, 15 milijard evrov prihodkov od turizma in z njim povezanih dejavnosti,« je spomnil Plenković.