Robert Balen

Vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec je na odboru državnega zbora za obrambo dejal, da so se za to odločili, saj o povišanju obrambnih izdatkih ni bila opravljena široka javna razprava.

Vatovec je spomnil, da je odbor aprila na nujni seji sprejel sklep, da se bo o dvigu obrambnih izdatkih opravila vključujoča javna razprava, vlada pa je organizirala posvet o predlogu resolucije v državnem svetu, na katerem so sodelovali predvsem podporniki militarizacije. Poleg tega je Vatovec na odboru izpostavil, da raziskave javnega mnenja, ki so bile opravljene v zadnjih mesecih, izrazito napeljujejo na to, da državljani Slovenije ne podpirajo dvigovanja obrambnih izdatkov. Kot je dejal, "to krha legitimnost v demokratičnost te odločitve". "Mislim, da ta trenutek ne potrebujemo več militarizacije v naši družbi," je poudaril Vatovec in dodal, da se je treba predvsem pogovarjati, kako zagotavljati mir, kar pa ne zahteva več orožja, ampak več diplomacije in pogovorov doma in v mednarodni skupnosti.

Jure Kljajić

Referendumsko vprašanje, ki ga predlagajo, bi se glasilo: Ali ste za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov.

Levica je pripravila predlog za razpis posvetovalnega referenduma z vprašanjem o dvigovanju obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP. Vlada je namreč konec maja soglašala s predlogom resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (SV) do leta 2040, danes pa ga je obravnaval odbor.

Odbor je medtem podprl predlog obrambne resolucije, ki predvideva dvig izdatkov za obrambno in varnostno politiko.

Majni narodi, kot je Slovenija, se sami ne morejo ubraniti

Minister za obrambo Borut Sajovic je odzivu na predlog Levice izpostavil, da je izdatke za obrambo in varnost treba zvišati. Ob tem je dejal, da se ta tema že nekaj časa politizira. Poudaril je, da je treba poslušati vsa mnenja, nato pa preudarno opraviti, kar se od nas zahteva, torej poskrbeti za to, da bo Slovenija še naprej varna. Poskrbeti je treba, da bomo v primeru kakršnihkoli sprememb v svetu ustrezno pripravljeni, motivirani, da se ubranimo, "predvsem pa moramo biti enotni", je ocenil.

Po njegovem tako ni problem, če imamo v času trajanja razprave različna mnenja in poglede, "ampak ko je o stvareh odločeno, je pa treba jasno vedeti, kaj je v korist države, kaj je v korist obrambe naroda, kaj potrebuje vojska, da se uspešno in pa učinkovito zoperstavi vsem izzivom, ki lahko pridejo."

Toliko, kot je bilo o dvigu obrambnih izdatkov v zadnjih mesecih mnenj, je bilo po besedah ministra redko o kateri temi, vključno s korektno javno predstavitvijo resolucije v državnem svetu. Spomnil je, da so na predlog resolucije, ki je bila v javni razpravi, prejeli le deset komentarjev, ankete javnega mnenja pa da so zelo različne, pri čemer po besedah ministra vsak opeva predvsem tiste, ki so mu v prid.

Sam je tako spomnil na referendumsko odločitev, ki je starejša več kot 20 let, v kateri je 66 odstotkov volivcev soglašalo s članstvom v zavezništvu Nato. In nesporno so si ankete tudi danes enotne v tem, da si Slovenci želimo ostati del evropske skupnosti in zavezništva, je ocenil. "Brez dvoma se v tako razburkanem času in svetu, kot je zdaj, majhni narodi na prepihu in na geostrateški legi, kot je Slovenija, sami ne morejo ubraniti," je dodal.

Tistim, ki odločajo, je za mirovniški razmislek ta trenutek kaj malo mar

Lahko se strinja, da so pozivi k miru vedno ključni, je dejal, a izpostavil, da se je toliko stvari spremenilo, "da tisti, ki odločajo, odločajo na podlagi surove sile in moči in jim je za mirovniški razmislek ta trenutek kaj malo mar". Resolucija, o kateri razpravljajo danes, opredeljuje razvoj in opremljanje Slovenske vojske do leta 2040, in to je odziv na spremenjene varnostne in mednarodne razmere.

Glede razmislekov o nevtralnosti ali neuvrščenosti pa je dejal, da smo "v prejšnji državi za neuvrščenost, ki nam je bila tako blizu, zapravljali tudi do 15 ali še več odstotkov BDP na leto". Izpostavil je tudi nekatere druge države, ki niso del zavezništva in obrambi prav tako namenjajo večji delež sredstev kot Slovenija.

Najbolj zanimivi pa se mu zdijo odzivi "kakšnih preteklih strokovnjakov za obrambo, ki jim je zdaj vse jasno, vse vejo, vse znajo, takrat, ko so bili pa na odgovornih, solidno plačanih funkcijah v tej državi, pa tistega, kar smo obljubili, niso postorili, pa to ni bila ne sabotaža, ne njihov premislek, ampak enostavno niso znali in niso zmogli," je bil oster.

Razpis referenduma mora potrditi državni zbor

Poslancev Svobode sicer predlog Levice ni presenetil, je dejal predsednik odbora DZ za obrambo Martin Premk. Je pa spomnil, da mora razpis referenduma potrditi DZ, zato "bomo videli, kaj se bo v bistvu zgodilo s tem referendumom".

Predlog med drugim predvideva dvig sredstev za obrambno in varnostno politiko na dva odstotka BDP še letos, nato pa postopoma na tri odstotke do leta 2030. Poleg tega predvideva širjenje prostorskih sil po zgledu nekdanje Teritorialne obrambe in nacionalno varnost obravnava celostno. Tako poleg modernizacije SV vključuje krepitev nacionalne obrambne industrije ter prispevanje k dvigu splošne odpornosti države. To predvideva tudi s projekti tako imenovane dvojne rabe.