Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Ob nedeljah zaprte pet let
Čas branja 3 min.

Zaprtje trgovin v soboto popoldan? Takšni so rezultati ankete


Uredništvo
10. 6. 2025, 05.31
Posodobljeno
07:03
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Bralke in bralke smo v anketi vprašali, če se strinjajo z idejo, da bi bile trgovine ob sobotah odprte le do 15. ure.

trgovina
Primož Lavre
Fotografija je simbolična.

Večina anketirancev, 71 odstotkov, meni, da bi bilo prav, če bi trgovine v soboto zaprle svoja vrata ob 15. uri. To je bila ideja, ki se je znašla na spletni strani predlagam.vladi.si, kjer lahko državljani podajo svoje predloge. Obrazložitev je bila taka, da je »večina trgovin po 15. uri bolj ko ne praznih«, predpostavka, ki je potegnjena iz rokava in ni osnovana na podatkih. Od teh 71 odstotkov jih 54 odstotkov meni, naj imajo tudi trgovke oz. trgovci kaj od vikendov, 17 odstotkov pa vse nakupe opravi že med tednom.

Podpornikov popoldanskega delovnega časa ob sobotah je manj. Od 29 odstotkov jih 16 odstotkov pravi, da prav v soboto popoldne najbolj pogosto nakupujejo, 13 odstotkov pa gre še dlje, ko pravi, da naj bodo trgovine odprte tudi v nedeljo.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport na to pobudo odgovarja, da je v zakonu o trgovini določeno, da »trgovec določi obratovalni čas prodajalne v skladu s svojo poslovno odločitvijo in ob upoštevanju potreb potrošnikov. Prodajalna mora obratovati skladno z objavljenim urnikom obratovalnega časa prodajalne.« Trgovci torej sami oblikujejo obratovalni čas prodajaln, v to pa vlada ne more posegati; predlog zato po njihovem ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

anketa, sobotno delo.jpg
Svet24
Rezultati ankete.

Trgovine ob nedeljah zaprli v covidnem obdobju

V Sloveniji so trgovine ob nedeljah in praznike po zakonu zaprte od poznega oktobra leta 2020. Zakon so v mračnem covidnem obdobju, ko so bili ljudje navajeni na zaprtje marsičesa, na pobudo sindikata delavcev trgovine predlagali v Levici, podprla pa ga je večina poslancev, 72 jih je bilo za, 13 proti. Obstajajo pa izjeme. Odprte so lahko prodajalne velikosti do 200 kvadratnih metrov na bencinskih servisih, mejnih prehodih, pristaniščih, letališčih, železniških in avtobusnih postajah ter v bolnišnicah. Prav tako so lahko odprte preostale prodajalne do 200 kvadratnih metrov, če v njih na te dni delajo nosilci dejavnosti oz. zastopniki, lahko pa tudi dijaki, študenti in upokojenci.

Referendumska volja ni zaživela

Zaprtje trgovin ob nedeljah so volivci z 58 odstotki za zaprtje podprli že na referendumu leta 2003, vendar se slednje takrat ni izvedlo v praksi. Po referendumu je bil sprejet zakon, ki je omejeval obratovanje trgovin ob nedeljah. Prodajalne za nujne življenjske dobrine bi bile lahko odprte do največ deset nedelj v letu, zakon pa je določal tudi izjeme, za katere omejitev odpiralnega časa ne bi veljala – prodajalne na bencinskih servisih, v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah s prodajalno površino do 80 kvadratnih metrov bi bile lahko odprte brez omejitev.

Zakon je začel veljati s 1. januarjem 2006, a je ustavno sodišče njegovo izvajanje zadržalo. Samo v prvih tednih tistega leta so se za slovenske trgovce tako uvedle kar tri spremembe odpiralnega časa prodajaln.

Nova ureditev obratovalnega časa prodajaln je veljala le slabe tri tedne. Po vročitvi odločbe ustavnega sodišča v državni zbor omejitve za prodajalne z nujnimi življenjskimi izdelki do končne odločbe ustavnega sodišča od 14. februarja 2006 namreč niso obstajale več.

Omejitve nedeljskega dela

Oktobra 2017 poslanec Andrej Čuš predlagal, da se uresniči referendumska volja iz leta 2003 in trgovine ob nedeljah zapre, a je bil njegov predlog zavržen kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo.

Ob koncu leta 2017 so delodajalci in sindikati v trgovinski panogi podpisali aneks h kolektivni pogodbi, ki je določil nove pogoje za organizacijo delovnega časa. Dogovorili so se, da trgovci ne smejo razporediti delavcev na delo (kar pomeni zaprtje trgovin) na določene državne praznike in verske praznike, med njimi: 1. januar, 8. februar, velikonočna nedelja in ponedeljek, 1. maj, binkoštna nedelja, 25. junij, 15. avgust, 1. november in 25. december. Po dogovoru iz aneksa je lahko posamezen delavec opravljal delo največ dve nedelji v enem mesecu in največ 15 nedelj v letu. Vendar to ni pomenilo, da bi bile trgovine odprte le 15 nedelj na leto – nasprotno, lahko so bile odprte vsako nedeljo, če so trgovci delo razporedili med dovolj zaposlenih, da so upoštevali omejitve.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.