Okoli 20 tisoč otrok je pred najpomembnejšo odločitvijo, kje bodo nadaljevali šolanje. Na voljo je 26 tisoč mest na srednjih šolah. Najbolj pa so oblegane gimnazije. Otroci in njihovi starši imajo na voljo mnogo podatkov o šolah, največ so jih dobili na informativnih dnevih. Tudi »ulica« je polna bolj ali manj koristnih nasvetov. Vsi vedo, katere šole naj bi bile boljše ali slabše, informacije pa se prenašajo iz generacije v generacijo. Ti podatki so seveda vprašljive kakovosti. Vsekakor odločitev ni lahka.
Lestvice na podlagi mature
Na spletu je mogoče najti tudi lestvice najboljših gimnazij. Gre predvsem za lestvice, ki so izdelane na podlagi rezultatov mature iz prejšnjih let. Vseeno ob tem opozarjajo, da matura ni edini pokazatelj uspešnosti šole.
Seznam šol je leta 2014 objavila Alma Mater Europaea. Podatke, ki so podlaga za točkovanje in lestvico, sta skupina zainteresiranih staršev in raziskovalna skupina pri Alma Mater prejeli od Državnega izpitnega centra. Takrat je največ točk dobila bežigrajska gimnazija, sledili pa sta Škofijska klasična gimnazija in Gimnazija Vič. Projekt se je takrat tudi zaključil, nam je pojasnil takratni vodja projekta dr. Jurij Toplak.
Objava lestvic ni dovoljena
Na ministrstvu za izobraževanje pa so jasni. Zakon o maturi v 56. členu določa, da podatkov in analiz podatkov iz evidenc, ki se med drugim nanašajo na uspešnost dijakov na maturi, ni dovoljeno obdelovati, uporabljati in objavljati za namen razvrščanja šol. Ob tem pojasnjujejo, da vse srednje šole izvajajo enake izobraževalne programe in so javnoveljavni.
Enakega mnenja so tudi v Dijaški organizaciji Slovenije. »Menimo, da rangiranje šol ni smiselno, saj ustvarja napačno hierarhijo med izobraževalnimi ustanovami, ki bi morale biti osredotočene na kakovostno izobraževanje in osebni razvoj dijakov, ne pa na tekmovalnost,« so nam odgovorili. Gimnazije po Sloveniji so primerljive ena z drugo, prav tako pa tudi tehniške in poklicne šole med seboj, še pravijo v dijaški organizaciji.
Zanimivosti
Pomladno prebujenje darilnih idej
Tudi v zvezi aktivov staršev ne podpirajo ideje o lestvicah najboljših šol, nam je povedala predsednica zveze Lara Romih. »Niti si ne bi upala postavljati takih lestvic,« je priznala. Sicer pa po njenem mnenju lestvice niso pomembne. Otroci se morajo sami odločiti, kam se bodo vpisali na šolo. To pa ugotovijo na informativnih dnevih, ko vidijo, kakšno je vzdušje na šoli. V pomoč pri odločitvi so jim lahko prijatelji ali znanci iz prejšnjih generacij, ki jim pomagajo z nasveti ali izkušnjami. Ob tem je tudi opozorila, da je uspešnost šol na maturi vsako leto nekoliko drugačna in bi se tako tudi lestvice vsako leto spreminjale. Najpomembnejše pa je, po mnenju Lare Romih, da lestvic v zvezi ne podpirajo, ker že same po sebi izključujejo. »Starši si želimo vključujoče družbe,« doda.
Od česa je odvisna kakovost?
Seznam šol je odraz uspešnosti srednjih šol in gimnazij na maturi in ni nujno tudi odraz kakovosti šol, so ob objavi rezultatov lestvice pred enajstimi leti zapisali pri Alma Mater Europaea. Kakovost šole je odvisna ne samo od znanja iz nekaterih predmetov, ampak tudi od obšolskih dejavnosti, športnih rezultatov, odnosa med učiteljem in otrokom, odnosa med učiteljem in starši, vključenosti staršev v dejavnosti šole, vključenosti šole v lokalno okolje in na koncu tudi od zaposljivosti šolarjev in njihovih prihodkov v nadaljevanju kariere.
Na to so opozorili tudi na ministrstvu za izobraževanje. Uspešnost dijakov na maturi ni odvisna zgolj od šole. Na uspešnost vplivajo še številni drugi dejavniki. Zato razvrščanje šol glede na rezultate mature nikakor ni sprejemljivo.
Pomembni datumi
Rok za vpis v srednjo šolo je 2. april, sedanji devetošolci pa se lahko prijavijo samo v en izobraževalni program oziroma na eno srednjo šolo. Do konca aprila lahko prijavnico še prenesejo na drugo srednjo šolo. Konec maja pa srednje šole objavijo omejitve vpisa. Za tiste, ki imajo dovolj točk, se takrat vpisni postopek zaključi. Tisti učenci, ki niso zbrali dovolj točk, pa imajo še nekaj možnosti. Lahko se postavijo v vrsto za deset odstotkov prostih vpisnih mest ali na vsa še prosta mesta na srednjih šolah, kjer ni bilo omejitve vpisa.
V dijaški organizaciji bodočim dijakom sporočajo, da ima vsaka šola svoje prednosti in slabosti, ključno pa je, da dijaki izberejo program, ki jim najbolj ustreza glede na njihove interese in poklicne cilje, dodajajo. Lara Romih iz Zveze aktivov staršem pa pravi, da ni nobena tragedija, če nekdo ugotovi, da mu šola ni všeč, in se kasneje prepiše na šolo, ki mu bolj ustreza.
