To je sicer pogosto enostavneje in tudi za zdravnike pomeni manj pritiska, a zdravila brez recepta so postala zelo draga, za nekatere celo nedosegljiva.
»Praktično sploh v lekarno ne moreš več vstopiti, ne da bi zapravil vsaj 50 evrov,« je izkušnja Mojce, mamice dveh majhnih otrok. Celotna družina si je viruse to sezono redno »delila«, kar jih je veliko stalo. Lekadol za lajšanje bolečin in nižanje vročine, pa vitamini za imunski sistem, probiotiki za prebavne težave – samo to je njihov družinski proračun prejšnji mesec obremenilo za skoraj sto evrov.
Področje cen zdravil je v Sloveniji urejeno z Zakonom o zdravilih. Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) določa cene zdravil, ki se financirajo iz javnih sredstev. »Vsebina nacionalnega modela, ki določa cene in financiranje iz javnih sredstev, je v pristojnosti držav članic. V Sloveniji so v skladu z EU priporočili regulirane cene le tistih zdravil, ki se financirajo iz javnih sredstev. Tako kot večina drugih držav imamo za določanje cen zdravil uveden primerjalni model, ki v našem primeru upošteva cene zdravil v Nemčiji, Avstriji in Franciji. Tako regulirane cene pa predstavljajo le najvišje cene, dovoljene v prometu z zdravili na debelo. Zakon dobaviteljem zdravil, plačnikom ter kupcem zdravil omogoča, da se dogovarjajo o cenah, ki so nižje od reguliranih,« pojasnjujejo na JAZMP. Cene torej pri nas država regulira le za tista zdravila in pripomočke, ki jih plačujejo sami, za preostale jih trg oblikuje prosto.
Največ vzame proizvajalec
Darja Potočnik Benčič, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije, pojasnjuje, da največji delež v ceni zdravila predstavlja cena proizvajalca: »Ta oceni trg, predviden obseg prodaje, kupno moč, navade ljudi ipd. in na tej osnovi postavi svojo ceno. Tudi cene zdravil brez recepta – izjema je manjša skupina zdravil brez recepta, ki se izdajajo tudi v specializiranih prodajalnah –v lekarni oblikujejo po storitvenem sistemu. To pomeni, da je storitev neodvisna od nabavne cene zdravila in je pribitek enak, ne glede na nabavno ceno.«
Zanimivosti
Petrolov učni center: Ko se novi prodajalci učijo od najboljših
Cene zdravil brez recepta
V spletnih trgovinah slovenskih lekarn smo poiskali cene nekaterih zdravil, ki so med lekarnami precej primerljive. Navedeni zneski so okvirni, izbrani so trenutno precej aktualni izdelki, po katerih je veliko povpraševanja v sezoni gripe in prehlada:
- angal, pastile (24 kosov), 10 evrov
- aspirin (20 tablet), 7 evrov
- calpol, sirup, 8 evrov
- ibubel (20 tablet), 11 evrov
- lekadol (20 tablet), 4 evre
- lekadol combo (20 vrečk), 16 evrov
- lekadol plus C (30 vrečk), 20 evrov
- nalgesin (30 tablet), 11 evrov
- septabene, pršilo, 10 evrov
Slovenija se torej pri cenah zdravil zgleduje proti državam na severu, južneje so v večini primerov cene popolnoma enakih zdravil bistveno nižje. Tudi za zdravila, ki jih izdelujejo slovenski proizvajalci. Kljub argumentu, da se cene določajo na podlagi predvidene kupne moči in drugih dejavnikov, je seveda to nesmiselno.
Potočnik Benčičeva še dodaja, da niso vsa zdravila brez recepta v Sloveniji dražja kot v sosednjih državah. Kar nekaj, kot so osnovna za zdravljenje prehlada, lekadol, septolete in podobno, pa so na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji itn. cenejša.
Visoke cene zdravil brez recepta v Sloveniji glede na standard pomenijo tudi, da si marsikdo ustreznega zdravljenja z zdravili brez recepta žal sploh ne more privoščiti. Na vprašanje, kakšne alternative imajo pacienti, ki si ne morejo kupiti določenih zdravil, Potočnik Benčičeva odgovarja: »Na to vprašanje nimam odgovora. Žal ga nima nihče, ne glede na to, za kakšno storitev ali izdelek gre. Vseeno pa imamo pri nas še dober zdravstveni sistem, in če nekdo potrebuje antibiotik ali zdravilo za lajšanje bolečin in zniževanje vročine, ga dobi na recept. V mnogih državah morajo pacienti veliko teh zdravil plačati sami. Seveda je od države do države različno urejeno.«
Tudi sami lahko s preverjanjem cen zdravil privarčujemo
Očitno smo prišli v čase, ko moramo tudi potrošniki bolje spremljati cene zdravil. Čeprav marsikdo pred nakupom ne preveri cene, saj zdravilo kupi, ker ga enostavno potrebuje, je to smiselno. Pogosto so velika pakiranja cenovno krepko ugodnejša. To dokazuje naslednji primer: 10 vrečk lekadola plus C stane deset evrov, 30 vrečk pa »le« 20 evrov, kar pomeni, da v primeru nakupa večjega parkiranja namesto treh malih škatel kupec privarčuje kar tretjino končnega zneska.
Obstajajo tudi različni proizvajalci zdravil brez recepta s podobnimi ali enakimi učinkovinami, cene pa se lahko razlikujejo tudi za več kot pol zneska.
