Upokojenci, ki so danes odvisni le od redne pokojnine, dobesedno životarijo. Na drugi strani mnogi zaposleni živijo dobesedno iz rok v usta in niti pomisliti ne morejo, da bi nekaj privarčevali ali vložili v različne sklade ali zavarovanja, da bi v starosti lahko računali na kakšen dodaten evro vsak mesec.
Trije stebri za pokojnino
Zato ne preseneča dejstvo, da imamo danes kar nekaj zavarovalnic, ki se ukvarjajo s pokojninskimi zavarovanji, in precej različnih finančnih podjetij, ki za vas nalagajo denar v posle, ki naj bi prinašali dobiček. Pri nas poznamo tristebrni pokojninski sistem, za katerega je značilno, da posameznik sam prevzame del varčevanja za starost, ker obvezno pokojninsko zavarovanje ne zagotavlja več ustrezne višine pokojnin.
Drugi steber je vedno bolj zanimiv
»Prvi pokojninski steber je obvezen za vse delodajalce, zaposlene in samozaposlene. Nosilec in izvajalec je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. To je pokojninski sistem, ki temelji na medgeneracijski pogodbi: aktivna, zaposlena generacija s svojimi prispevki financira pokojnine, ki jih prejemajo upokojenci. Zaradi staranja prebivalstva se razmerje med številom zaposlenih in upokojenci znižuje in prispevki zaposlenih več ne zadostujejo za izplačilo pokojnin. Nizke pokojnine iz prvega stebra moramo nadomestiti z varčevanjem v drugih dveh stebrih,« so povedali v zavarovalnici Modra.
Drugi steber je prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in je namenjeno vsem, ki so že vključeni v prvi steber. »Vanj se je možno vključiti tako individualno kot kolektivno, se pravi preko delodajalca. Za drugi steber je značilno, da ga država spodbuja z davčnimi olajšavami in gre tako za eno najbolj ugodnih oblik varčevanja na trgu,« dodajajo na Modri.
Prej ko boste začeli varčevati, več boste imeli od pokojnine. Mladi so vedno bolj finančno pismeni.
Pogosto šele po 40. letu starosti
V Prvi Osebni zavarovalnici pa pravijo, da je po njihovih podatkih konec leta 2023 v druge stebru varčevalo nekaj čez 600.000 varčevalcev, od tega 96 odstotkov preko kolektivnega varčevanja v svojih podjetjih. »Številka na prvi pogled izgleda visoka, a zaposlenih je v Sloveniji bistveno več. Skoraj 400.000 ljudi zaenkrat ne izkorišča prednosti varčevanja v drugem stebru. Dodatna skrb je izredno nizka povprečna mesečna premija, ki sicer nekoliko variira glede na ponudnika pokojninskega varčevanja, a ne presega 93,63 evrov mesečno. Glede na to, da z varčevanjem pogosto začnemo šele po 40. letu starosti pomeni, da Slovenci za dodatno pokojnino varčujemo premalo in bomo posledično ob upokojitvi lahko naleteli na težave prenizkega življenjskega standarda,« dodaja Žiga Godec, vodja interne prodajne mreže pri Prvi.
Strokovnjaki so mnenja, da je bil drugi steber včasih precej neprepričljiva naložba saj ta podjetja niso veliko tvegala na trgih, bila so preveč konservativna pri vlaganjih, zdaj pa so postala bolj »pogumna« in je slika že drugačna. Ta steber se izplača uporabiti, če za zavarovanca premijo plačuje delodajalec.
Tretji steber ni le varčevanje za pokojnino
Tretji steber so vse ostale oblike varčevanja ali nalaganja, v sklade, delnice, plemenite kovine in še bi lahko naštevali. Varčevanje v tretjem pokojninskem stebru varčevalcem ne prinaša dodatnih davčnih vzpodbud, ki veljajo za drugi steber. V Prvi pa pravijo, da v tretjem stebru varčevalci varčujejo tudi za druge namene, ne le za dodatno pokojnino.
Tudi Daniel Gregorič iz podjetja Individa meni, da brez dodatnega pokojninskega varčevanja ne bo šlo, saj so že zdaj pokojnine nizke, pokojninska luknja pa je vedno večja. »Zato je potrebno varčevati od prvega dneva. Nekateri se tega zavedajo, drugi še ne, tretji pa že zdaj živijo iz rok v usta in na kakršno koli varčevanje ne morejo niti pomisliti. Zavedanje, da je to potrebno, pa je predvsem pri mladih vseeno že boljša. Z načrtnim pokojninskim varčevanjem si v pokoju zapolnimo vrzel, ki nastane med pokojnino in nekdanjo plačo, da lahko vsaj približno ohranimo nek standard življenja,« je prepričan Gregorič.
Priporočljiva je kombinacija
Na Prvi najbolj priporočajo kombinacijo varčevanja v drugem in tretjem stebru. »Z varčevanjem v drugem stebru bomo poleg privarčevanega kupčka denarja za upokojitev vsako leto prejeli še državno davčno olajšavo. Če vzamemo 50 evrov mesečnega varčevanja, nam bo država prihodnje leto ob odločbi o odmeri dohodnine vrnila 156,00 evra (6240 evrov v 40 letih), pri 110 evrih mesečnega varčevanja pa 343,20 evra ali 10.296 evrov v 30 letih. Pri upokojitvi nas čaka odločitev za mesečno rento, ki bo edini smiseln način izplačila privarčevanih sredstev. Zakaj pa si ne bi izplačal vsega denarja naenkrat? Zato, ker nas v tem primeru čaka obdavčitev, 25 odstotkov od privarčevanih sredstev znaša akontacija dohodnine. Pri rentnem izplačilu teh težav ni.«
Razliko med pokojnino in nekdanjim dohodkom je treba pokriti
Trenutna generacija se torej upokojuje s 63,5-odstotno pokojnino v primerjavi z njihovo plačo v delovno aktivni dobi. Z drugimi besedami, če imamo prihodka 1500 evrov prihodka na mesec, bomo po upokojitvi prejemali 950 evrov pokojnine. To je manj kot smo bili vajeni do upokojitve. »Poleg tega je zelo verjetno, da generacija, ki se bo upokojila čez na primer 20 let, ne bo več prejemala niti tako visoke državne pokojnine, temveč nižjo. Najbolj pametno je z varčevanjem za dodatno pokojnino začeti čim prej, to je takoj, ko se redno zaposlimo. Potem imamo 40 let časa, da bomo privarčevali dovolj, da bomo poleg omenjene državne pokojnine prejemali dodatno vsaj 420 evrov mesečne rente. S skupnim zneskom 1370 evrov mesečno pa bo šlo lažje. Z začetkom varčevanja ne odlašajte, če bomo začeli varčevati le 10 let kasneje, bomo morali za enako visoko rento varčevati že 110 evrov mesečno,« pa še opozarja Žiga Godec.
Katja Majerle, prav tako iz Individe, pa dodaja, da je dostojna pokojnina prvi cilj: »Cel sistem trpi, če imamo revne upokojence. Zato moramo danes misliti na čas po upokojitvi. Ko smo stari, ne smemo živeti le od pokojnine. Zato jih vseeno veliko vlaga, vprašanje pa je, kako smotrno. Če to poteka neorganizirano, nihče ne spremlja investicij, je to le izguba.«
Starejši slabo seznanjeni
Kot je omenil Gregorič, so ljudje, predvsem starejši, še vedno preslabo seznanjeni z zakonitostmi vlaganj in ne znajo delati z denarjem. »Dobro bi bilo, da bi že najmlajše začeli v osnovni šoli seznanjati z osnovnimi zakonitostmi nalaganj,« še pravi Majerle.
Slovenci smo vseeno vedno bolje finančno pismeni, kar pa je nujno, saj država dejansko na tem področju drvi v prepad, zato ne preseneča miselnost, da je v interesu države, da upokojenci čim prej umrejo. »Starejši ko smo, več uslug potrebujemo, od oskrbe do zdravnika. In vedno več teh uslug si morajo upokojenci plačevati sami, zneski pa niso majhni,« pravi Daniel Gregorič.
