Eko sklad pri nas skrbi, da so nekatere stvari za končne kupce cenejše, saj jim pomaga država z subvencijami. Tako so v zadnjega pol leta izdali več kot 12.000 odločb za obnovljive vire energije in trajnostno mobilnost. Daleč največ denarja je šlo za sončne elektrarne za samooskrbo, pri trajnostni mobilnosti pa so na družbi Borzen letos prejeli več kot 16.000 vlog. Priljubljene so tudi sončne elektrarne ter baterijski hranilniki, ki shranjujejo elektriko, ki je potrošnikom ni uspelo porabiti. V zadnjem pozivu strankam je bilo za obnovljive vire energije na voljo 14 milijonov evrov, odzvalo pa se je več kot 8000 vlagateljev. Odstotek uspešnosti je zelo visok, kar 86 odstotkov jih je že prejelo pozitivne odločbe, razdeljenih pa je bilo že 5,6 milijona evrov.
Največ za sončne elektrarne
Eko sklad je sicer v letu 2023 izplačal kar 96,8 milijona evrov nepovratnih sredstev, in če so letos najbolj priljubljene sončne elektrarne, so bile lani na prvem mestu toplotne črpalke za ogrevanje stavb, za katere so namenili skoraj tretjino vseh sredstev, malo manj kot 29 milijonov evrov. Sledile so jim naprave za samooskrbo z električno energijo s 16,43 milijona evrov in gradnja skoraj nič energijskih stavb splošnega družbenega pomena z devet milijoni.
Ogrevanje je tudi sicer eden največjih in najpomembnejših delov izplačil, za kotle na lesno biomaso je bilo izplačanih skoraj 8,3 milijona evrov, za toplotno izolacijo fasad pa 7,4 milijona.
Električna vozila so dobila nekaj manj kot fasade, sistemi za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka v stavbah pa 3,6 milijona evrov. Celo občine so za javni električni prevoz dobile lepo subvencijo, skoraj 3,2 milijona. Zanimivo pa je, da subvencionirajo tudi nakup in montažo gum za tovorna vozila, prevozniki so dobili 2,4 milijona evrov, toplotna izolacija streh pa je Eko sklad stala malo manj kot milijon.
Pomagajo tudi pri energetski revščini
Kot poudarjajo na Eko skladu, njihovi prispevki blažijo tudi energetsko revščino. »Energetsko revnim gospodinjstvom v okviru trenutno aktualnega javnega poziva ZER 2024 omogočamo stoodstotno nepovratno finančno spodbudo v višini do 18.000 evrov za energetske prenove stavb. Prejemnikom izredne denarne socialne pomoči ali denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka je poleg že navedenih spodbud namenjen še projekt v okviru mreže ENSVET, ki nudi brezplačno energetsko svetovanje,« dodajajo na Eko skladu.
V okviru energetske prenove stavb se mnogo ljudi odloča tudi za zamenjavo oken. Povprečna starost hiš v Sloveniji je približno 50 do 60 let. Veliko jih je bilo zgrajenih v obdobju po drugi svetovni vojni, še posebej v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, ko se je razširila zasebna stanovanjska gradnja, te pa še danes predstavljajo večji delež hiš pri nas. Čeprav so precej teh hiš vmes že obnovili, pa jih je veliko, ki na to še čakajo; temeljita obnova pa ni poceni. Strokovnjaki ocenjujejo, da morajo ti, ki bi prenavljali in predelovali take hiše, računati tudi s stroški okoli 1800 evrov na kvadratni meter.
Med najpogostejšimi in tudi bolj učinkovitimi je menjava oken. A tukaj se pojavlja kar nekaj vprašanj glede subvencij. »Ker želimo spodbujati vgradnjo naravnih materialov, s subvencijami pomagamo le pri vgradnji lesenega zunanjega stavbnega pohištva, in ne več pohištva iz PVC ali kovinskih materialov,« pravijo na Eko skladu. Ravno zaradi višjih cen in dejstva, da se podaljšajo vračilne dobe, se lastniki hiš večinoma še vedno odločajo za plastična okna. PVC-okna so marsikdaj bistveno cenejša kot okna z lesenimi okvirji. Res pa je tudi, da izdelava PVC-okna zahteva za 70 odstotkov več energije kot za lesena okna. Hkrati pa, tako pravijo na Eko skladu, surovina za PVC-okna spada med fosilne vire energije.
Lesena okna so privilegirana
Les oziroma gozdovi namreč predstavljajo ponor ogljikovega dioksida, v skladu s Kjotskim protokolom je tako v Sloveniji akumulacija ogljika v gozdovih zaradi načrtovanja povečevanja lesnih zalog ključna pri uveljavljanju ponorov CO2. »Prednosti uporabe lesa in s tem tudi upravičenost vzpodbujanja njegove uporabe pri izdelavi izdelkov se kažejo predvsem s količino energije, ki je potrebna za pridobivanje ali pripravo materiala,« poudarjajo na Eko skladu. Energija, ki je potrebna pri izdelavi, pa tudi ni nepomembna. Za izdelavo lesenih oken je po njihovih podatkih potrebno kar sedemkrat manj energije kot za izdelavo PVC-oken. Prav tako sta preprostejša tudi deponija in recikliranje lesenih izdelkov.
V prid lesenih oken, zato so deležna subvencij, plastična okna pa ne, govori tudi čistost proizvodnje. Pri izdelavi enega kubičnega metra PVC se v zrak izpusti skoraj pet ton ogljikovega dioksida, pri aluminiju pa več kot 25 ton. En kubični meter lesa pa samo med nastajanjem in fotosintezo veže 0,9 tone CO2. Skupaj s preračunanim CO2 v času uporabe torej en kubični meter lesenega izdelka zmanjša količino ogljikovega dioksida v ozračju za dve toni.
