In potem so modreci in "modreci" na družbenih omrežjih tiste trpoleče plamenčke nerazumevanja in zaskrbljenosti še podpihovali ter strašili ljudi, da jih pri novem režimu obračunavanja čaka malone bankrot. Ni res. Spodaj je nekaj najboljših nasvetov, ki jih boste dobili ta teden. Ne, ta mesec! Morda celo vse leto.
Drži, na računih za elektriko bodo najverjetneje res nekoliko drugačne številke, ampak lahko bodo tudi nižje, če bodo višje, pa spet ne bodo toliko, da bi vas moralo med premetavanjem v nespečnih nočeh skrbeti za preživetje – predvsem pa bo tudi od vas odvisno, kako visoki bodo računi. Smisel novega načina obračunavanja je tole, pravijo tisti, ki so si ga zamislili: da vas nežno potiska proti varčevanju in premisleku. Če ne boste hoteli razumeti, potem vas pa seveda lahko ne več zelo nežno dregne v denarnico. Ampak stvari so rešljive s ščepcem zdrave pameti, ali kot radi rečejo v Štoparskem vodniku po galaksiji, predvsem pa nobene panike. Res, za strah, da vam bodo računi za elektriko po novem pobrali celo premoženje, ni nobene osnove.
Bomo vse razložili.
1. Dve sezoni, tri tarife
Se zdi, takole na prvi osupli vzdih, da so se stvari hudo zapletle – dve sezoni, višja (traja štiri mesece, od novembra do konca februarja), ki je dražja, in nižja (osemmesečna, od marca do konca oktobra), ki je cenejša. Potem so tu, tako kot že doslej, delovni in dela prosti dnevi oziroma prazniki – prvi so dražji, drugi in tretji cenejši. In nazadnje še tri tarife znotraj dneva, visoka, nizka in srednja. Ponoči, ko je omrežje najmanj obremenjeno, od 22. ure zvečer do 6. zjutraj, velja nizka tarifa, ta je najugodnejša. Srednja, malce shizofreno razcepljena tarifa velja od 6. do 7. ure zjutraj, od 14. do 16. popoldne in od 20. do 22. zvečer. Najdražja pa je raba elektrike od 7. do 14. in od 16. do 20. ure.
V resnici ni zelo zapleteno – na sezone nimamo vpliva, imamo pa precej manevrskega prostora pri tem, kdaj porabimo največ elektrike. V idealnem primeru bi bilo seveda najbolje prati, kuhati, likati … samo ponoči v nizki sezoni, a tako seveda ne gre. Se pa da z nekaj razmisleka najti načine, kako se izogniti najdražji elektriki. Morda boste morali majčkeno spremeniti navade, ampak je vredno – na položnicah se bo namreč poznalo.
2. Omrežnina za začetnike
Omrežnina je doslej predstavljala približno četrtino zneska na računu za elektriko, po novem bo lahko tudi več, če se ne boste prilagodili. Kaj sploh je omrežnina? To je strošek za uporabo elektroenergetskega omrežja, se pravi plačilo za dostop do njega. Tega včasih primerjajo s cestnim sistemom, po katerem potuje elektrika od proizvajalcev do vas. Tako kot ceste je tudi to omrežje treba vzdrževati, širiti in dograjevati, omrežnina so torej stroški, povezani z vzdrževanjem in posodabljanjem omrežja, plus stroški pri prenosu in distribuciji energije. Niso neposredno povezani z vašo porabo elektrike, temveč z infrastrukturo, ki elektriko pripelje v vaše gospodinjstvo.
Gotovo ste zasledili, da je bilo dosedanje obračunavanje omrežnine ožigosano kot »nepravično« in bo nov način pravičnejši. To drži. Doslej je način zaračunavanja omrežnine temeljil na količini porabljene energije, se pravi kilovatnih ur (kWh), ki jih gospodinjstvo porabi v nekem obdobju – več ur ko ste porabili, višja je bila omrežnina, kljub temu da stroški vzdrževanja in nadgradnje sistema sploh niso nujno povezani s količino porabljene energije. Poleg tega gospodinjstva z lastnimi sončnimi elektrarnami manj prispevajo k stroškom omrežja, čeprav ga še vedno uporabljajo (na primer v slabem vremenu ali ponoči). Nov sistem obračunavanja bo pravičnejši, saj ne bo temeljil le na porabljeni energiji, temveč bo upošteval tudi uporabo omrežja. Ali v prevodu, bolj bo upošteval dejansko obremenitev omrežja, ki jo povzroča gospodinjstvo, del omrežnine bo namreč odvisen od največje moči, ki jo gospodinjstvo potrebuje – se pravi, ali v gospodinjstvu hkrati uporabljajo več naprav; če imajo, na primer, hkrati prižgano električno pečico, klimo, pralni in sušilni stroj …, se to sešteje v večjo moč in zatorej višje položnice. Zato bo po novem treba poleg tega, da čim več elektrike porabimo pri nižjih tarifah, paziti tudi na to, da močnih uporabnikov elektrike ne uporabljamo hkrati, temveč drugega za drugim. Pečico prižgite, ko se sušilec ustavi, tega zaženite šele, ko se ustavi pralni stroj, in tako naprej.
Požrešni
Naprave, ki porabijo veliko moči, bolj vplivajo na omrežnino, zato je potreben dober razmislek o tem, kdaj jih uporabljamo. Tule je nekaj velikih porabnikov:
· Električna pečica
Če je le mogoče, jo uporabljajte takrat, ko je sicer poraba elektrike v gospodinjstvu nizka.
· Pralni in sušilni stroj
Pogosto delujeta skupaj. Poskrbite, da bosta delovala zaporedno.
· Toplotna črpalka
Uporabljajte jo v kombinaciji z drugimi ukrepi, se pravi dobra izolacija doma in prilagojena nastavitev temperature.
· Električni grelnik vode
Nekateri imajo električni bojler vklopljen ves čas – razmislite o tem, da bi ga uporabljali takrat, ko se to ne prekriva z uporabo drugih požrešnih naprav.
3. Kako znižati stroške?
Upoštevati morate tole: gospodinjstva, ki sicer porabijo manj energije, a imajo visoke konice v porabi (ker uporabljajo več naprav hkrati), si lahko pridelajo višje položnice, medtem ko utegnejo gospodinjstva, ki pazijo na porabo in nimajo velikih konic, tudi nekaj privarčevati. Nekateri govorijo celo o desetih odstotkih, vendar se zdi to precej optimistično, saj je prihranek odvisen od vzorcev porabe posameznega gospodinjstva, poleg tega pa lahko nepričakovane okoliščine (okvare naprav – če se vam pokvari na primer ogrevalni sitem in se morate začasno greti s kaloriferji ali električnimi radiatorji) stroške zvišajo. Vsekakor pa je z večjim premislekom pri uporabi elektrike mogoče nekaj privarčevati. Ali vsaj ostati na istem. Pri majhnih gospodinjstvih, ki ne uporabljajo veliko električnih naprav, bo vpliv novih pravil minimalen.
· Kot smo rekli, najprej in predvsem razporedite uporabo naprav. Na primer: perite zvečer po deseti uri ali med vikendi, ne pa med tednom sredi dneva, ko hkrati še kuhate. Ko deluje pralni stroj, ne uporabljajte sušilca. Če lahko jed v pečici pripravite že dan prej, pecite zvečer (ko ne perete, se razume). Naprave torej uporabljajte drugo za drugo in ne hkrati. S hkratno uporabo višate moč, to pa lahko stane.
· To nas je večina počela že doslej, a velja še enkrat povedati: kolikor je mogoče, naprave uporabljajte v času nižje tarife. Med vikendi je ceneje gospodinjiti kot med tednom. Če pecivo spečete prejšnji večer po deseti, ko velja najnižja tarifa, je bolj gospodarno, kot če ga pečete med drugo in četrto popoldne pri srednji tarifi. Tudi za toplotno črpalko in polnjenje električnega avtomobila je noč najprimernejši čas.
· Energijsko učinkovite naprave so sicer dražje, vendar se naložba dolgoročno povrne z nižjimi položnicami za elektriko. Ne pravimo, da takoj tecite po nov pralni stroj, hladilnik ali štedilnik, a kadar kupujete novo napravo, bodite nadvse pozorni na energijske oznake novih izdelkov, na primer A+++.
· Izklapljajte naprave, kadar jih ne potrebujete – govorimo o napravah v stanju pripravljenosti (televizorji, računalniki, polnilniki), ki tudi porabljajo elektriko. Ne veliko, to drži, a se nabere … Izklapljajte, če se da, ali pa uporabljajte razdelilnike z vgrajenim izklopom.
· Dobro je tudi investirati v pametni sistem za nadzor porabe elektrike, ki pomaga optimizirati delovanje naprav in preprečiti velike konice med uporabo. Ti sistemi samodejno prilagajajo delovanje naprav – lahko jih izklopijo ali zmanjšajo moč, ko omrežje doseže določeno obremenitev.
· Izkoristite avtomatizacijo – uporabljajte časovne nastavitve (timerje) na napravah in jih programirate za delovanje v času nizkih tarif.
· Še posebej v prehodnem obdobju dveh let (do tega še pridemo) spremljajte svojo porabo energije. Pri tem so vam v pomoč pametni merilniki, ki pomagajo pri analizi porabe in optimizaciji stroškov.
· In slednjič, dolgoročno razmislite o naložbi v lastno sončno elektrarno, če seveda imate to možnost. Na Dunaju, na primer, mesto spodbuja uporabo sončnih elektrarn na balkonih blokov. Tako si lahko vsako stanovanje pridela nekaj avtohtone elektrike. Ni je ravno za izvoz, kakšno pranje perila se pa s tem že pokrije. Omrežnino bo pa treba še vedno plačevati.
4. Prehodno obdobje
Bogovi distribucije elektrike so nam milostno naklonili dveletno obdobje postopnega prehoda na nov sistem obračunavanja omrežnine. Od 1. oktobra letos do 30. septembra 2026 bo veljal kombinirani sistem, spremembe bodo prihajale postopoma. Takole: zaračunavanje bo delno še vedno temeljilo na starem sistemu, ki upošteva količino porabljene elektrike (kWh). Vendar se bo poudarek postopoma premikal na novo komponento, na obračunavanje omrežnine glede na maksimalno obremenitev omrežja. Torej bo vsaj sprva večina gospodinjstev elektriko še vedno plačevala glede na porabo, postopoma pa bo vedno večji pomen pridobivala maksimalna moč, ki jo porabite naenkrat (kW). Prvi korak je uvedba treh tarif, ki se je začela z letošnjim oktobrom in naj bi spodbudila ljudi k bolj premišljeni uporabi energije, po koncu prehodnega obdobja, torej čez dve leti, pa bo višina položnic odvisna tudi od tega, koliko energije porabijo naenkrat, predvsem v konicah, ko je omrežje najbolj obremenjeno.
5. Spreminjanje dogovorjene moči
Dogovorjena moč je najvišja količina električne energije, ki jo lahko naenkrat porabite brez preobremenitve omrežja. Izražena je v kilovatih (kW). Večja ko je moč, višja je omrežnina, dogovorjena moč je namreč ključni faktor pri določitvi njene višine. Če dejanska uporaba preseže dogovorjeno moč, se to seveda odrazi v višjih stroških, saj vam jo bodo – sčasoma, ne še takoj – zaračunali kot presežno moč. Ki bo draga.
Elektropodjetja uporabnikom omogočajo, da sami izberejo dogovorjeno moč, torej največjo moč, ki jo lahko uporabijo, ta pa je odvisna od skupne porabe porabnikov električne energije v gospodinjstvu. AMPAK: strokovnjaki močno priporočajo, da ne drvite takoj na elektropodjetje spreminjat dogovorjene moči. Z eno besedo: počakajte. Spremljajte svojo porabo in jo analizirajte. Zato nam je pa ljubi bogec ustvaril prehodno obdobje. Najmanj dve leti časa imate (dogovorjeno moč sicer lahko spremenite kadarkoli), da ugotovite, kakšna dogovorjena moč vam najbolj ustreza.
Vsako leto vam bo elektrooperater (glede na preteklo porabo) določil dogovorjeno moč (ki je povprečje treh največjih obremenitev v pretekli višji sezoni). Na računih od junija do septembra boste obveščeni o dogovorjeni moči za vsak časovni blok, to pa bo podlaga za obračun omrežnine v naslednjem koledarskem letu.
Tole smo se naučili
1. Samo brez strahu, nov način obračunavanja elektrike nas ne bo spravil na kolena.
2. Pred pritiskom stikala/gumba za vklop električne naprave je dobro vedeti, koliko je ura in katera tarifa velja.
3. Naučimo se požrešne porabnike elektrike uporabljati drugega za drugim in ne hkrati.
4. Če smo bili pri porabi elektrike že doslej preudarni, se za nas ne bo nič bistveno spremenilo.
5. Če bomo presegli dogovorjeno moč, nam dve leti, do oktobra 2026, tega greha še ne bodo zaračunali, vmes imamo pa dovolj časa, da se naučimo, kako se mu izogniti.
6. Ne gre hiteti s spremembami pri elektrooperaterju, bolje je spremljati, analizirati, premisliti in potem spreminjati
Dogovorjeno moč je smiselno spreminjati
- ob spremembah v gospodinjstvu (če pridobi ali izgubi enega ali več članov), pri čemer se poraba seveda spremeni;
- ob nakupu novih naprav: če kupite večje energetsko intenzivne naprave, kot so klimatska naprava, toplotna črpalka, električni grelniki, bo morda smiselno dogovorjeno moč povečati, vendar to pomeni višjo omrežnino;
- pa seveda pri optimizaciji stroškov: če z budnim spremljanjem porabe in stroškov zaznate, da vaša poraba večino časa ne dosega dogovorjene moči, se z elektropodjetjem dogovorite za znižanje, kar bo znižalo omrežnino.
Sprememba je brezplačna in jo lahko naredite vsak mesec. Toda če dogovorjeno moč prekoračite, vam bodo prekoračitve obračunali kot presežno moč. V prehodnem obdobju vas bo elektrooperater na računih obveščal, da ste jo prekoračili in koliko bi bilo treba za to plačati, vendar pa vam je še ne bo zaračunal.
Še enkrat: v prehodnem obdobju spreminjanja dogovorjene moči ne priporočajo, namesto tega svetujejo: vzemite si čas.
Ste videli? Ni tako zapleteno. Je pa poleg osnovne zdrave pameti potreben še ščepec premisleka in načrtovanja, ampak kot modro pravi star slovenski pregovor, brez muje se položnica ne znižuje.
Kaj kdaj?
Nizka tarifa: to imamo seveda najraje in je čas med deseto zvečer in šesto zjutraj, najugodnejši za uporabo velikih porabnikov elektrike, se pravi za polnjenje električnega avtomobila, vklop toplotne črpalke, pralnih in pomivalnih strojev, za ogrevanje vode ter prostorov. Če vam naprava to omogoča, nastavite vklop v tem časovnem pasu. A kot vam spet in spet polagamo na srce, ne uporabljajte vseh hkrati, ker vas bo to udarilo z višjo omrežnino.
Najnižja tarifa velja tudi med vikendi (od sobote ob polnoči do nedelje opolnoči) in vsemi državno priznanimi prazniki.
Srednja tarifa: od 6. do 7. ure zjutraj, od 14. do 16. popoldne in od 20. do 22. zvečer. Izogibajte se večjim obremenitvam, lahko pa uporabljate televizorje, računalnike, kuhinjske aparate, mikrovalovne pečice.
Visoka tarifa: od 7. do 14. in od 16. do 20. ure boste za elektriko plačali največ, zato se je takrat dobro izogibati uporabi električnih naprav, če je le mogoče. Seveda pa se ne da izogniti uporabi pasivnih porabnikov, kot so hladilniki in zamrzovalniki.
Več podobnih zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Jana
