Član iniciative Domen Matjaž je v nagovoru zbrane pred Kulturnim centrom Primoža Trubarja spomnil na incident 12. septembra, ko je oče enega od učencev prišel v šolo in obračunal z učencem Romom. Očeta je podprl in dejal, da je bil njegov odziv "odraz stiske in nemoči starša otroka, ki je bil dlje časa deležen maltretiranja s strani nasilnega sovrstnika".
Poudaril je, da je treba vsakršno nasilje zatreti v kali, za kar najprej odgovornost nosijo starši, ki otroke vzgajajo z zgledom, v šoli pa je za to odgovoren ravnatelj, ki "bi kot vodilna oseba moral imeti pregled nad tem, kako se zagotavlja varnost s strani strokovnih delavcev in kako se izvaja vzgojni načrt", je dejal.
Ukrepati bi morala tudi država. Ta bi morala po besedah Matjaža s svojimi institucijami nasilneže odstraniti iz šole in jih obravnavati ostreje, ne glede na to, da so mladoletni. Nasploh bi morala država bolj resno pristopiti k reševanju romske problematike v občini in širše, je dejal.
Opozoril je, da se nasilni dogodki na OŠ Šentjernej pojavljajo že več let, zdajšnje vodstvo pa ni sprejelo ustreznih ukrepov, da bi jih preprečilo, pač pa je stvari celo skušalo pometati pod preprogo. "Zato zahtevamo takojšnji in nepreklicni odstop ravnatelja," je dejal.
Na shodu so predstavili tudi šest primerov nasilja, do katerih naj bi v preteklosti prišlo na šoli. Članica iniciative Darija Kovačič je med drugim predstavila primer matere učenca, ki je v šolskem letu 2021/2022 obiskoval 3. razred OŠ Šentjernej. Slednjega naj bi pri pouku napadel eden od romskih učencev, mu preko glave poveznil polivinilasto vrečko in ga dušil.
Eden od Romov je po besedah Kovačič napadel učenko, ki je sedela poleg njega, in jo začel daviti, enega od prvošolcev pa je romski učenec na igrišču udaril s pestjo v glavo, zaradi česar so imeli starši nato velike težave, da so ga vsak dan spravili v šolo.
Urška Vuk, učiteljica ene izmed novomeških šol, ki živi v Šentjerneju, je ob tem opozorila, da je vodstvo šole tisto, ki se mora ob takih primerih primerno odzvati, predvsem pa se mora odzvati takoj, sicer težave kmalu postanejo večje.
Na protestu so sicer zbrani z različnimi napisi sporočili, da otrok ne bodo pošiljali v "nevarno šolo", da imajo dovolj pometanja pod preprogo in da zahtevajo učinkovite inšpekcijske službe.
Na protest je prišla tudi nekdanja šentjernejska romska svetnica Darka Brajdič. Ocenila je, da na šoli niso problematični samo romski otroci, ampak so lahko problematični tudi ostali. Zato se ji ne zdi prav, da se izpostavlja samo učence Rome.
Učitelji in vodstvo OŠ Šentjernej so zavrnili očitke o pometanju domnevnega nasilja na šoli pod preprogo, kar so izpostavili udeleženci današnjega shoda tamkajšnje civilne iniciative. Zagotovili so, da vse pojave nasilja obravnavajo v skladu z vzgojnim načrtom, hišnim redom in protokoli ravnanja v takih primerih.
Z odprtim pismom so se na očitke že pred samim protestom odzvali učitelji predmetne stopnje, v ločenem sporočilu za javnost pa v imenu kolektiva tudi ravnatelj Aljoša Šip, ki ga je Civilna iniciativa Šentjernej danes pozvala k odstopu.
Učitelji predmetne stopnje so najprej pojasnili, kaj se je dogajalo na šoli 12. septembra, ko je oče enega od učencev napadel romskega učenca. Očeta so danes protestniki podprli, ker da je bil njegov odziv "odraz stiske in nemoči starša otroka, ki je bil dlje časa deležen maltretiranja s strani nasilnega sovrstnika".
Kot so zapisali učitelji, je omenjeni dan prišlo do spora med učencema. Eden izmed njiju je po telefonu poklical starše, ti pa so o incidentu obvestili razrednika. Ta je z obema opravil pogovor, ugotovil, da ni prišlo do težjih kršitev, ki bi bile razlog za ostrejše ukrepanje, in o tem obvestil starša.
Starša sta nato kljub temu prišla v šolo in samovoljno odšla do razreda, kjer je potekal pouk. Oče je iz učilnice najprej poklical sina, nato še romskega učenca, ki naj bi bil vpleten v spor. Tega je verbalno in fizično napadel. Napad je poskušala prekiniti učiteljica, ki je bila pri tem tudi sama žrtev fizične sile očeta.
Dogodek je šola, kot navajajo, prijavila na policijo, sum medvrstniškega nasilja pa so obravnavali v skladu z vzgojnim načrtom, hišnim redom, pravili šolskega reda in protokolom ravnanja v takih primerih. Pri tem se je izkazalo, da učenec, ki ga je napadel oče sošolca, "ni bil povzročitelj medvrstniškega nasilja", so zapisali.
Napad očeta na učenca sicer ostro obsojajo. Zgroženi so tudi nad odzivom dela javnosti, še posebej nekaterih uradnih institucij in župana Jožeta Simončiča, ki je za enega od medijev dejal, da očeta razume in bi kot oče verjetno podobno ravnal. Pričakovali bi namreč jasno in ostro obsodbo dejanja in poziv k umiritvi strasti s strani župana, so zapisali.
Sicer pa so prepričani, da vzroki za incident presegajo meje šole in so odraz pereče problematike med večinskim in romskim prebivalstvom: "Zaposleni podpiramo prizadevanja županov dolenjskih občin pri pritisku na aktivnejše delovanje države pri reševanju romske problematike. S svojimi dolgoletnimi znanji in izkušnjami smo zaposleni na šoli pripravljeni sodelovati in podpirati lokalno skupnost pri reševanju problematike, vendar pričakujemo pomoč in konkretne premike s strani občine in države."
Ravnatelj Šip pa je v ločenem odzivu pred današnjim protestom zapisal, da so dogodek, tako kot vse druge, obravnavali v skladu s predpisi in protokoli. V naslednjih dneh so tudi poskrbeli za povečano varnost in nadaljevali z internim poizvedovanjem o dogodku. Pri tem "smo nedvoumno ugotovili, da je bil napadeni deček še najmanj udeležen pri celotnem dogajanju". "Vemo, kaj se je zgodilo, in v skladu z vzgojnim načrtom smo ustrezno ukrepali proti pravemu krivcu, ki pa je vzgojno trši oreh," je zapisal.
"Kot kolektiv odločno obsojamo incident, tudi v imenu napadene sodelavke, v imenu vseh šol in vseh strokovnih kolektivov v državi. Tak način je v šoli nedopusten," je zapisal. Zavrnil je očitke o pometanju pod preprogo in pozval k premisleku, sodelovanju in primernemu dialogu.
Da do takih dogodkov ne bi prihajalo, so v šoli okrepili šolsko svetovalno službo in pedagoški kader, ki se usmerjeno ukvarja z romskimi učenci in učenkami ter tako razbremeni učeče učitelje in učiteljice, je še navedel.
