Profimedia

Sprejetje proračuna, s katerim bi zmanjšali izdaten javnofinančni primanjkljaj, je glavna točka spora na tri pole razdeljenega francoskega parlamenta. Vprašanje, ki predstavlja le vrh ledene gore nesoglasij med francoskimi parlamentarnimi strankami, ki se vse po vrsti nestrpno ozirajo proti naslednjimi volitvami, je včeraj odneslo še tretjega premierja v zadnjem letu dni.

Nekdanji obrambni minister Sebastien Lecornu je odstopil manj kot mesec dni po svojem imenovanju in vsega približno 14 ur po imenovanju svoje ministrske ekipe. Francoski predsednik Emmanuel Macron je njegov odstop sicer sprejel, a mu je nato vendarle naložil pripravo načrta za rešitev politične krize v državi, nesojeni premier pa je izziv sprejel.

Odločitve

Macron po novem pretresu pod hudim pritiskom

Zucman: Storil je usodno napako

V luči dodatnega poglabljanja politične krize v Franciji se je znova oglasil priljubljen francoski ekonomist Gabriel Zucman, ki je že večkrat predlagal, da bi se morala francoska vlada vprašanja javnofinančnega primanjkljaja namesto z zategovanjem pasu lotiti na drugem koncu. Zucman, 38-letni profesor na pariški ekonomski fakulteti in slavni ameriški univerzi Berkeley, namreč toplo predlaga obdavčenje najbogatejših. Natančneje, predlaga uvedbo nove davka na bogastvo v višini dveh odstotkov na premoženje nad 100 milijoni evrov.

Profimedia

Če je Zucman med rajo postal zvezdnik, pa se je na njegov predlog vsul plaz kritik ogorčenih bogatašev, ki bi jih doletel ta davek. Kot smo že poročali, bi po nekaterih ocenah tako imenovan Zucmanov davek, če bi ga uvedli, veljal za približno 1800 gospodinjstev, v državno malho pa bi se steklo približno 20 milijard evrov letno.

Obdavčitev najbogatejših

Bodo najbolj premožni v Evropi končno plačali svoj delež?

Zucman je zdaj za Politico komentiral trenutno politično dogajanje. Po njegovih besedah je Lecornu s tem, ko v svoje načrte ni vključil njegovega predloga obdavčitve storil »usodno napako.« Poudaril je še, da tako imenovanega Zucmanovega zakona tudi Lecornujeva predhodnika nista jemala resno.

»Izvršna oblast je bila doslej povsem gluha za parlamentarno delo in priljubljene demokratične zahteve. Glede tega vprašanja niso poskušali imeti resničnega dialoga z opozicijo,« je pojasnil ter dodal, da se z »izključevanjem možnosti višjih davkov blokira državo in zapravlja čas.«

Vroč kostanj

Kot poroča Politico, je Zucmanov davek glede na anketo, ki jo je sicer naročila Socialistična stranka, med volivci zelo priljubljen. Zamisel je podprlo kar 86 odstotkov anketirancev. Po besedah Zucmana je v javnosti »zelo močna podpora pravičnejši obdavčitvi in boljši obdavčitvi ultra bogatih.«

Zucmanov davek zaradi svoje narave nepresenetljivo velja za politično vroč kostanj. Nasprotujejo mu seveda številni gospodarstveniki, bogataši in tudi politiki. Ekonomisti in davčni strokovnjaki opozarjajo, da ni povsem jasno, kakšen bi bil končni davčni izkupiček. Porajajo se tudi nekatera vprašanja glede njegove zakonitosti, mnogi pa izpostavljajo, da bi lahko vodil do bega kapitala iz države.

Manj kot mesec dni

Pretres v Franciji: odstopil novi premier Lecornu

Lecornu je v pogovoru za francoski časnik Le Parisien sicer priznal, da v javnosti vlada široka podpora pravičnejšemu davčnemu režimu, a je obenem poudaril, da Zucmanovega davka ne podpira. Davku ostro nasprotujejo tudi v stranki Republikancev, koalicijski partnerici v zadnjih manjšinskih vladah. Republikanci so denimo od Lecornuja že pred imenovanjem ministrov terjali zagotovila, da ne bo poskušal uvesti podobnega davka.

Razvila se je vsaj resna razprava

Zucman je za Politico kljub temu poudaril, da ga veseli, da se zdaj o tovrstni obdavčitvi razpravlja v javnosti in tudi politiki, saj to prispeva k »boljšemu razumevanju« vprašanj, povezanih z obdavčitvijo. »Zelo bogati posamezniki, ki bi jih doletel ta ukrep, in mediji, ki si jih lastijo, so izrazili ostro nasprotovanje temu vprašanju, da bi vlado odvrnili od kakršnega koli razmisleka ali razprave.« Dodal je, da ga veseli, da se je raven razprave zdaj izboljšala.

Vzhod - zahod

Kje v Evropi so se stanovanja najbolj podražila in kje je Slovenija?

Kar na drugi strani zadeva politično krizo v Franciji, pa Zucman meni, da so skrbi pretirane, da torej ne gre za eksistencialno grožnjo, ki bi potopila celotno evrsko območje, temveč za nekaj, kar je mogoče rešiti. »Ne bi smeli dramatizirati. Francija ni prepuščena na milost in nemilost mednarodnih upnikov.«