Pred nekaj dnevi nas je pretresla vest, da se je po infarktu poslovil Jože Krajnc, ki se ga ljubitelji domače glasbe spomnijo kot humorista v tandemu Strašnih Jožetov. Življenjski opus Jožeta Krajnca je bil neverjetno obsežen in raznolik. Bil je humorist, scenarist, redaktor in urednik številnih razvedrilnih televizijskih in radijskih oddaj, kot tudi režiser, voditelj številnih prireditev in glasbenik. Kot igralec je bil aktiven v več ljubiteljskih gledališčih: Gledališču pod kozolcem Šmartno ob Paki, v Gledališču Velenje, Gledališču Vrbje; kot režiser v Gledališču pod kozolcem, Gledališču Velenje, Gledališču Vrbje, Gledališču Izlake, Gledališču Galicija.
Delaj tisto kar te veseli, v kar verjameš
Ampak Jože Krajnc sprva ni bil Jože, ampak Matjaž. "Ko je stari oče to izvedel, so me preimenovali v Jožeta, kot je bil on" se je v oddaji Iskreno z Majo Oderlap še nedavno spominjal Jože. Rojen Šmarčan (iz Šmartnega ob Paki) je imel lepo otroštvo, v katerem je prednjačilo lovljenje rib in otroška radoživost ob reki Paki in Savinji. Izhajal je iz precej glasbene družine, a njega so bolj zanimali gledališki odri. Kot 10-letni deček se je že preizkusil v igralski vlogi. Lani je praznoval 60 let udejstvovanja na gledaliških odrih, ki ga je obeležil z monokomedijo "Moje kulturno življenje". Študiral je novinarstvo (sprva pravo, a si je že v 1. letniku premislil). Še kot študent je delal na Radiu Študent, kasneje na tedniku Naš čas in Radiu Velenje, nato 13 let na dnevniku Večer, bil je tudi poročevalec s Kosova, Beograda, s Črne gore in Makedonije. 25 let je bil na nacionalni televiziji. "Prvih 7 let sem delal vsak dan, vse sobote, nedelje praznike, brez poletnih prekinitev, ki jih takrat še ni bilo. Bilo je naporno, a sam sem se odločil za to. Ko je bilo tega obdobja konec, pa nekaj nedelj kar nisem vedel kaj bi počel," se je tega obdobja spominjal Jože. Veliko časa je posvečal tudi humorističnemu liku "Strašna Jožeta". Z Jožetom Robido je vsak teden nastopil na televiziji in tudi na številnih drugih dogodkih. Zanimal ga je šport, še posebej nogomet. V Šmartnem je bil direktor takratnega prvoligaša. V zadnjem obdobju je bil še vedno zelo aktiven v domačem gledališču Pod kozolcem, še posebej z mladimi. "Delaj tisto kar te veseli, v kar verjameš in ni hudič, da ne bi tisti, ki jim je to namenjeno tudi začutili. In ustvari se stik obojestranskega zadovoljstva. Priznam, sem sanjač. Sanjam še o kakšni gledališki predstavi, sanjam o tem, da bi čim prej poročil vse tri hčerke, sanjam, da bi čimprej dobil kakšnega vnuka ali v vnukinjo, sanjam o tem, da bi morda tudi z Jožetom (Robido) kdaj skupaj stala na odru, sanjam da bi se imeli lepo s sorodniki, prijatelji, da bi bili še dolgo živi in zdravi na tem svetu. A je še kaj več treba?" je bil iskren v enem izmed svojih zadnjih televizijskih intervjujev.
Slovo od prijatelja
Njegov prerani odhod se je močno dotaknil tudi nekdanjih sodelavcev in soustvarjalcev. Jože Potrebuješ, s katerim sta soustvarjala med ljudmi izredno popularne oddaje kot sta Na zdravje in Raketa pod Kozolcem, mu je tako namenil ganljiv zapis v katerem ga je označil za ustvarjalca, scenarista, velikega poznavalca ljudskega blaga, slovenske glasbe in enega najbolj dobronamernih ljudi v televizijskem svetu, kar jih je spoznal. »Nikoli več se ne bomo skupaj smejali njegovemu pristnemu humorju, ki nikoli, ampak res nikoli ni nikogar prizadel ali užalil. Ni simpl to pri nas. Ampak Strašna Jožeta sta to imela. K sreči oddaje ostajajo in večni spomini,« je zapisal Potrebuješ.
Strašno dober človek
Tudi Boštjan Romih je bil med tistimi, ki se ga je Jože dotaknil kot človek in sodelavec. »Jože Krajnc, naš strašni Jože, je bil strašno dober človek. Zelo sem ga imel rad. Bil je neverjetno odprt, dobrohoten, taka blaga, umetniška in kreativna duša. Imel je neverjetno veliko izkušenj in kljub temu, še vedno ni bil vzvišen do nas, takrat še mladih in zelenih ustvarjalcev. Bil je zelo pronicljivega in mladostnega duha, vedno navihan, predvsem pa zelo, zelo timski igralec. Spomnim se, kako je brez težav pohvalil nekoga izmed nas, mlajšega sodelavca, kako se je veselil naših uspehov in brez težav ostajal v ozadju tudi takrat, kadar smo potem drugi njegove super ideje prezentirali in poželi smeh in občudovanje. Tako da ponavljam ,strašno super človek, žal mi ga je, zelo sem ga imel rad,« je povedal Romih
Oba sva »vicmaherja«
Boštjan Meglič, ki ga gledalci poznajo kot Poštarja Peško je dejal: »Oba sva »vicmaherja« in vsako novo šalo sem povedal tudi njemu in želel njegovo oceno. Običajno se je od srca nasmejal. Tako sva se slišala skoraj vsak dan. Pogovarjala sva se še preteklo soboto. Nikoli ne bom pozabil dogodka, ko smo snemali oddajo Na zdravje, na dan, ko je v Ljubljani padlo približno 70 cm snega. Ko smo se preoblačili v garderobi, je naš gasilec, »tamal« Saško, svoje kavbojke lepo obesil čez naslonjalo stola. Jože Krajnc jih je videl in rekel »Ljudje božji, 70 cm snega je padlo v Ljubljani in kateri norec je danes prišel v kratkih hlačah?« Tako smo se smejali, da je Jože Potrebuješ prišel iz studia pogledat kaj se dogaja. Tako da Jože, prijatelj, dragi, zelo te bom pogrešal!«
Sašo Dobnik
»Jože Krajnc, velik človek z velikim srcem, veliki profesionalec in velik prijatelj, me je že pri prvi oddaji, vzel za svojega in mi pomagal z nasveti. Pogrešal bom najine pogovore in pogrešal bom smeh in njegove šale. Naučil me je biti nežaljiv v humorju. Ogromno je dal meni in vsem Slovencem, ki je vsakič znova narisal nasmeh na obraz. Pogrešal ga bom vedno in vedno bo ostal v mojem srcu kot neizmerno dober prijatelj, učitelj in oseba, ki jih ni veliko.«
