Ni bil objavljen končni rezultat

Preiskava potrdila, da je za napačen izpis glasovanja krivo igračkanje z identifikacijskimi karticami

R.T.
25. 7. 2024, 15.33
Posodobljeno: 25. 7. 2024, 15.37
Deli članek:

Konec novembra lani se je v državnem zboru pripetil nenavaden zaplet. Koalicijski poslanci naj bi glasovali proti amandmaju opozicije, a njihovi odgovori niso bili zabeleženi, kot so dejali sami.

Sašo Švigelj
Bojan Sajovic iz Svobode je bil že naslednji dan po "incidentu" prepričan, da je šlo za tehnično napako.

Poslanec Svobode Miha Lamut je na primer dejal, da je glasoval proti amandmaju, a da je na izpisku glasovanja videti, kot da ni glasoval. Poslanec Svobode Aleksander Prosen Kralj je spomnil na domnevno podoben primer napake: »Ne vem točno, ali je bilo na Danskem, Nizozemskem ali Norveškem. Kozmični dež je dokazano povzročil sistemsko napako v glasovanju, ko so vzporedno glasovali digitalno in fizično.«

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je dejala, da so bile zaznane »določene nepravilnosti«. Tehnična napaka naj bi bila v tem, da je strojna oprema (hardware) rezultat glasovanja točno zabeležila, programska oprema (software), »kar se prikaže na ekranu«, kot je dejala predsednica DZ, pa tega ni zabeležila oziroma je rezultat glasovanja napačno zabeležila. Odrejena je bila preiskava, ki je zdaj zaključena.

Ugotovitve

Proizvajalec državnozborske glasovalne naprave je pritrdil ugotovitvam v poročilu, ki ga je kmalu po incidentu skupaj z zunanjimi izvajalci pripravila pristojna strokovna služba državnega zbora. Tudi proizvajalec namreč pojasnjuje, da je tehnično težavo povzročilo veliko število podatkov, ki so bili posledica večkratnega vstavljanja in umikanja identifikacijskih glasovalnih kartic poslank in poslancev. »Za vsak dogodek vmesnik DCN-SWSMD v vmesni pomnilnik shrani sporočilo o dogodku. To sporočilo ostane v vmesnem pomnilniku praviloma toliko časa, dokler odjemalec oziroma eden od odjemalcev ne prevzame podatka na odjemalskem vmesniku. Vmesni pomnilnik ima omejeno zmogljivost in deluje po metodi FIFO (first-in-first-out). Drugače povedano, kadar odjemalec oziroma eden od odjemalcev ne prevzame podatkov z vmesnika, se lahko sporočila o dogodkih izgubijo, najstarejša sporočila se morajo umakniti novejšim sporočilom,« je zapisal proizvajalec glasovalne naprave.

Skratka, strojna in programska oprema sta sicer zabeležili glasovalne aktivnosti, vendar podatki niso bili pravočasno oziroma do izteka časovnega okvira glasovanja obdelani in posredovani v jedrni del glasovalne naprave. Posledica tega je bila, da je bil na ekranih v veliki dvorani državnega zbora javno objavljen vmesni, ne pa končni rezultat glasovanja.

»Končni rezultati so bili korektni, težava je bila v tem, da so bili vmesni rezultati prikazani in predstavljeni kot končni rezultati. To se lahko prepreči tako, da se počaka do dogodka VoteStopped in prejema ustreznih rezultatov, tako da je izid glasovanja vedno pravilen. 2 Glede priporočil lahko svetujemo naslednje: – pred prikazom končnih rezultatov počakati na pravilno sporočilo in analizirati vmesne rezultate, – zagotoviti ločeno podatkovno sled samo za rezultate glasovanja in nanjo usmeriti odjemalca, – odjemalec naj bo usmerjen na podatkovno sled za glasovanja, – zagotoviti dobro in odzivno delovanje strežnika z njegovim večkratnim ponovnim zagonom,« sporoča in svetuje proizvajalec glasovalne naprave.

In kdo je umikal in vstavljal identifikacijske kartice. Iz Svobode so sporočili, da je »strokovni pregled delovanja glasovalne naprave pritrdil zagotovilom naših poslank in poslancev, da niso bili med tistimi, ki so umikali in ponovno vstavljali identifikacijske kartice.«