Profimedia

Danes obeležujemo svetovni dan učiteljev, ki letos poteka pod geslom »Poučevanje kot poklic sodelovanja«. Slovenija ob tem znova odpira vprašanja o položaju učiteljev – o spoštovanju njihovega dela, plačah, interesu mladih za ta poklic in prihodnosti šolskega sistema. Čeprav je učiteljski poklic eden od temeljev družbe, se že vrsto let soočamo z vprašanjem: kdo bo učil naše otroke v prihodnje?

Poslanica ministra: učitelj kot ambasador znanja

Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je v poslanici učiteljem in vzgojiteljem izpostavil, da je poučevanje mnogo več kot prenašanje znanja. »Je klic k navdihu, k spremembi, k prilagajanju. Je osebna predanost in želja po tem, da pustimo sled,« je zapisal. Učitelje je označil za »ambasadorje znanja, etičnih meril in vrednot«, ki s tihim, a trajnim vplivom oblikujejo prihodnje generacije.

Učna gradiva kot priporočilo

Nekje že berejo, drugje še spoznavajo črke. Zakaj razlike med šolami?

Ob tem je opozoril, da je naloga snovalcev šolskega sistema, da ustvarijo pogoje za kakovostno delo v razmerah, ki jih narekuje digitalna družba in sodobni izzivi. »Znanje izboljšuje življenje. Naložba v učitelje pa je naložba v prihodnost,« je poudaril minister in izpostavil obsežno prenovo učnih načrtov, ki vključuje digitalne kompetence, trajnostni razvoj, podjetnost ter zdravje in dobrobit.

S.R.

 Statistika: manj učiteljev, manj učencev

V študijskem letu 2024/25 je bilo v osnovnošolskem izobraževanju zaposlenih 18.616 učiteljic in učiteljev, kar predstavlja 85,4 odstotka vsega strokovnega osebja. Čeprav je število pedagogov v šolskem letu 2023/2024 nekoliko naraslo, se je lani znova zmanjšalo na skoraj enako raven kot pred tremi leti. Podoben trend je opazen tudi pri številu osnovnošolcev, saj od leta 2022/23 njihovo število upada.

Letos je šolsko leto začelo približno 190.000 osnovnošolcev in 88.000 srednješolcev. V prve razrede je vstopilo 19.935 učencev, srednje šole pa je obiskalo 25.064 novincev. Čeprav številke na prvi pogled ne odstopajo bistveno od preteklih let, se demografski trendi odražajo tudi na kadrovski sliki šol.

Brdo pri Kranju

Pirc Musar in Logaj čestitala letošnjim diamantnim maturantom

Zakaj mladi ne izberejo učiteljskega poklica?

Kljub lepim besedam in pomenu poklica se zanimanje mladih za pedagoške študije zmanjšuje. Podatki o vpisu na Pedagoško fakulteto kažejo na postopno, a opazno znižanje števila študentov, zlasti na področjih matematike, fizike in računalništva. Tam je pomanjkanje učiteljev že kritično.

Glavni razlogi za odklon mladih so nizke plače, visoke obremenitve in vse bolj zahtevni pogoji dela. Začetna plača učitelja znaša približno 1.100 evrov neto, medtem ko lahko strokovnjaki s področja naravoslovja in informatike v gospodarstvu zaslužijo tudi trikrat več. Poleg tega se učitelji soočajo z naraščajočo administracijo, vedenjskimi izzivi pri učencih in pritiski staršev. Vse to ustvarja podobo poklica, ki ni privlačna za mlade generacije.

· Novice

Dva nova električna šolska kombija za juršinske šolarje

 Mojca Mihelič: »Največja težava je spoštovanje«

Na težave opozarja tudi predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije, Mojca Mihelič. »Največja težava je spoštovanje učiteljskega poklica. Žal ni to samo slovenska težava, temveč širša družbena. Spoštovanje drug drugega v naši družbi upada, to pa močno občutijo tudi učitelji,« poudarja.

Po njenem prepričanju so učitelji še vedno izjemni ljudje – visoko empatični in predani delu z mladimi. »Učiteljski poklic je eden najlepših, saj se ves čas ukvarjamo z mladimi, torej z našo prihodnostjo. A mladih, ki bi želeli postati učitelji, je čedalje manj,« opozarja.

Robert Balen

Od korone do izgorelosti

Pandemija covida-19 je bila prelomen trenutek, ko so mnogi mladi spoznali realnost učiteljskega poklica. Miheličeva pojasnjuje: »Mnogi študenti, ki so bili prepričani, da želijo postati učitelji, so po vpogledu v delo z družinami in ob soočanju z vtikanjem staršev izgubili voljo. Veliko jih je po študiju zapustilo stroko ali se nikoli niso zaposlili v šolah.«

Po njenem mnenju javnost pogosto ne pozna dejanskih izzivov, s katerimi se učitelji srečujejo. »Prevečkrat se moč daje vsakemu laiku, ki na Googlu prebere, kako naj bi bilo treba poučevati, nato pa soli pamet učitelju. To jemlje energijo in spodkopava poslanstvo,« pravi.

Spremembe zakonodaje: od financiranja do telefonov

Ob letošnjem šolskem letu so stopile v veljavo pomembne zakonodajne spremembe. Posodobljen zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja uvaja mehanizem stabilnega financiranja: sredstva za razvoj in investicije se bodo postopno povečevala do ciljnih 0,5 odstotka BDP. To naj bi zagotovilo dolgoročno stabilnost sistema, ki je pogosto odvisen od političnih in proračunskih nihanj.

Posodobljeni zakon prinaša stabilnejše financiranje šolstva in omejitve uporabe telefonov pri pouku. Hkrati uvaja možnost napredovanja za delavce, ki doslej niso imeli te priložnosti.

Zakon uvaja tudi možnost dopolnilnega dela pri istem delodajalcu – do petine delovnega časa za obdobje enega leta – kar naj bi vsaj delno naslovilo pomanjkanje kadrov. Poleg tega prinaša možnost napredovanja za strokovne delavce, ki tega doslej niso imeli, denimo laborante ali inštruktorje praktičnih vsebin.

Spremembe je doživela tudi osnovna šola: med drugim je omejena uporaba osebnih elektronskih naprav pri pouku, dovoljena le, kadar so nujne za učno delo ali iz zdravstvenih razlogov. Novela zakona prinaša še jasnejša pravila za vzgojne opomine, dodatno podporo romskim učencem in možnost, da se otroci s posebnimi potrebami šolajo na domu tudi med letom.

Jure Kljajić

· Kronika

Epilog tožbe zaradi šolske strehe: zapravili ogromno denarja za nič

Ali bo rešitev prišla prepozno?

Miheličeva opozarja, da se slovensko šolstvo nevarno približuje točki brez vrnitve. »Boji me, da bomo k rešitvam pristopili šele, ko bo prepozno. Šolstvo je kot ogromna ladja, ki se ne potopi zlahka, a ko začne, jo je težko rešiti,« slikovito opisuje.

Spominja, da pomanjkanje kadrov ni izziv le v šolah, temveč tudi v drugih storitvenih dejavnostih. »Mladi vse manj izbirajo poklice, ki temeljijo na odnosih z ljudmi. Včasih se vprašam, kdo bo opravljal te naloge v prihodnje – tudi učiteljski poklic je namreč bistveno povezan z odnosi,« dodaja.

Učitelji med poslanstvom in realnostjo

Čeprav se v javnosti pogosto razpravlja o plačah, Miheličeva meni, da problem presega golo finančno vprašanje. »Gre za pomanjkanje zaupanja in zaščite učitelja. Namesto da bi družba prepoznala njegovo vlogo, ga pogosto potiska v obrambo pred kritikami,« opozarja.

A kljub težavam ne dvomi v pomen poklica: »Učitelji smo tisti, ki pokažemo otrokom, da so vredni in pomembni, tudi če jim tega doma ne uspejo pokazati starši.«

· Slovenija

Podražitve vrtcev: Bodo cene varstva dosegle 1.000 evrov za otroka?!