Po Sloveniji in na Primorskem je več kot teden dni vztrajal vročinski val in nevarnostim tega so še posebno izpostavljeni delavci na prostem, kot so gradbeni delavci, kmetje in gozdarji, gostinci, vzdrževalci javnih površin in cest, komunalni delavci, dostavljavci in reševalci. Poleg negativnih vplivov, ki jih sonce prinaša za kožo, vročina vpliva na celotno telo. Delodajalci morajo zato po Pravilniku o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih zagotavljati varnost in zdravje delavcev ter skladno z njim načrtovati, oblikovati, opremljati in vzdrževati delovna mesta.
»V poletnih mesecih delo prilagodimo glede na vremenske razmere. Vsi zaposleni imajo vsak teden dva prosta dneva, delovni čas pa nikoli ne presega osmih ur,« pravi David Delfar iz koprskega lokala Kavarna Kapitanija. »Vsi notranji prostori naše kavarne so klimatizirani, zunanji pa senčeni z naravno senco in senčniki. Vsem zaposlenim nudimo brezplačne osvežujoče napitke in sveže sadje za malico. Večkrat med delom se lahko tudi preoblečejo, saj jim nudimo tudi pranje delovnih oblek,« dodaja.
Sindikati opozarjajo
Temperaturni ekstremi v času hude poletne vročine pogosto ogrožajo sposobnost telesa, da uravnava notranjo telesno temperaturo, zato v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozarjajo na ustrezno ravnanje delavcev in delodajalcev v času visokih poletnih temperatur. Iz strokovne službe ZSSS za varnost in zdravje pri delu odsvetujejo delo na samem, saj ljudje sami pri sebi običajno ne zmorejo prepoznati simptomov, povezanih s toplotnim stresom. »Pozorni moramo biti na zmedenost, spremenjeno duševno stanje, nejasen govor, nerazumno vedenje, popolno ali delno izgubo zavesti, vročo in suho kožo ali obilno potenje, krče in zelo visoko telesno temperaturo,« pojasnjujejo in opozarjajo, da toplotni udar zahteva nujno zdravniško pomoč.
»Na naši terasi nihče v eni izmeni ne dela popolnoma sam, kar zaposlenim omogoča, da si lahko privoščijo redne premore v klimatiziranih notranjih prostorih. Na voljo imajo neomejeno količino vode, v primeru slabosti zaradi vročine pa lahko takoj uporabijo hladne obkladke, ki so vedno na dosegu roke,« razlaga direktor izolskega hotela DeGrassi Boutique Garni Jakob Jeremiah Dolenc. »V našem lokalu vsi delajo v kratkih oblačilih in imajo na voljo neomejeno količino limonade. Z zagotavljanjem dela v senci in zadostnim številom zaposlenih na izmeno pa se trudimo zmanjševati fizični napor dela,« pojasnjujejo v Kavarni Cappucino Kroštola pri Mestni plaži Koper.
Dostava pošte v zgodnejših urah
Tudi poštarji so med tistimi, ki opravljajo fizična dela tudi v času vročinskih ekstremov. »Na Pošti Slovenije veljajo tako splošni kot dodatni ukrepi za varno delo v času povišanih temperatur. Med temi so pitje zadostnih količin vode, zračenje prostorov v jutranjih urah in zgodaj dopoldne, najzahtevnejša dela se po možnosti opravijo zgodaj zjutraj, med delom so redni kratki odmori, prilagojena je tudi organizacija dela v dostavi, ki se izvaja peš, z dvokolesi in vozili brez klimatskih naprav – zaposleni jo opravijo v zgodnejših urah,« pravijo na Pošti Slovenije.
Na poštah imajo zaposleni, ki so na delovnih mestih neposredno izpostavljeni visokim temperaturam, na voljo tudi vakuumske kovinske steklenice, v katerih voda ostane hladna dlje časa. Sicer pa na Pošti Slovenije še niso zabeležili zdravstvenih težav zaposlenih, ki bi bile povezane s povišanimi temperaturami ozračja. Zaradi izpostavljenosti močnemu soncu in vročini so zdravstveno najbolj ogroženi gradbeni delavci, saj se pogosto nimajo možnosti hitro umakniti v klimatiziran ali zasenčen prostor. Po nekaterih raziskavah naj bi ravno oni ter delavci v vinogradih in na poljih spadali v skupino z največjo pojavnostjo kožnega raka.
Obveznosti delodajalcev
V skladu z evropskimi smernicami bi delodajalci morali zagotavljati ustrezne pogoje za preprečevanje zdravstvenih težav, povezanih z dolgotrajno izpostavljenostjo močnemu soncu in vročini. Zagotavljati morajo vozila s klimatiziranimi zaprtimi kabinami (na traktorjih, tovornjakih, nakladalnikih in žerjavih), zasenčenje delavcev pred neposredno sončno svetlobo s senčili ali uporabo odsevne folije na oknih ter klimatizacijo, ustrezno prezračevanje in zmanjševanje vlažnosti. Delodajalci naj bi prav tako omogočali dovolj odmorov za pijačo in ohladitev med delom ter zaposlenim zagotavljali možnost nošnje hladnejših in zračnejših oblačil. V teh dneh pa bo ministrstvo za delo, družino, socialo in enake možnosti v javno razpravo posredovalo predlog zakona o varnosti in zdravju na začasnih in premičnih gradbiščih ter še dva predpisa. Kot je v sredo pojasnil minister Luka Mesec, med drugim predlagajo tudi uvedbo ohlajevalnih prostorov in zagotavljanje brezplačnih brezalkoholnih napitkov za gradbene delavce v primeru dela na prostem v času visokih temperatur. »Glede na to, da so vsako poletje temperature višje, na enak način predlagamo, da se tudi poleti uvedejo ohlajevalni prostori, kamor se lahko pridejo delavci ohladit na dve uri. Sočasno s tem pa morajo biti na voljo brezplačni brezalkoholni napitki,« je o predlaganih spremembah dejal Mesec.
