Profimedia

Po vsem svetu, še posebej v Indiji, se verniki za versko čaščenje in duhovno vodstvo vse pogosteje obračajo na namensko ustvarjeno umetno inteligenco.

Ko se sooča z izzivi sodobnega življenja, se 25-letni študent Vijay Meel iz Indije obrne na GitaGPT, klepetalnega robota, ki temelji na sveti hindujski knjigi Bhagavad Giti. "Ko nisem opravil bančnih izpitov, sem bil potrt," ga navaja BBC. Robot mu je svetoval, naj se osredotoči na svoja dejanja in opusti skrb za rezultate. "Tega reka nisem slišal prvič, a takrat sem potreboval nekoga, da mi ga ponovi," pojasnjuje Meel, ki z botom klepeta enkrat ali dvakrat tedensko.

Podobni poskusi so se pojavili tudi v drugih religijah. Leta 2023 je aplikacija Text With Jesus v ZDA sprožila obtožbe o bogokletstvu, medtem ko se je aplikacija QuranGPT po zagonu zaradi preobremenjenosti sesula v enem dnevu.

Od klepetalnic do robotov v templjih

Umetna inteligenca ni omejena le na klepet. V hinduizmu, kjer imajo fizične upodobitve božanstev dolgo tradicijo, tehnologija postaja še en medij za izražanje božanskega. "Kar se pojavlja v novicah, robotski Krišne ali klepetalni boti, se pogosto obravnava kot prikupna novost. A smo že daleč onkraj tega," pravi Holly Walters, antropologinja z ameriške univerze Wellesley.

Primer je tempelj Irinjadappilly Sri Krishna v Kerali, kjer robotski slon opravlja obrede, sprejema daritve in deli blagoslove. "To robotsko božanstvo se govori in se premika. Za mnoge je to Bog," pojasnjuje Waltersova.

Razvijalec ene od različic GitaGPT, Vikas Sahu, pravi, da je njegova storitev v nekaj dneh pridobila 100.000 uporabnikov. Tudi velike duhovne organizacije, kot je fundacija Isha, ki jo je ustanovil guru Sadhguru, so sprejele umetno inteligenco za zagotavljanje personaliziranih duhovnih izkušenj.

Predlagal je krst z izotoničnim napitkom

Kljub priljubljenosti pa klepetalni boti delijo enake pomanjkljivosti kot drugi sistemi umetne inteligence, vključno s "halucinacijami". Sahu priznava, da je njegov GitaGPT v eni od interakcij trdil, da je "ubijanje za zaščito dharme upravičeno", kar je sprožilo val kritik in zahtevalo takojšen popravek algoritma. Podobno je morala katoliška skupina umakniti svojega bota "Očeta Justina", potem ko je ta trdil, da je pravi duhovnik in da je krst otroka z energijsko pijačo Gatorade sprejemljiv.

"Specifičen problem neustreznih verskih odgovorov je primer širšega problema gradnje predvidljivih, etično zasnovanih sistemov umetne inteligence," opozarja Lyndon Drake, raziskovalec teološke etike na Univerzi v Oxfordu. Poudarja, da imajo digitalna orodja pogosto pridih nevtralnosti, kar lahko uporabnike zavede, da so prejeli nepristranske informacije, čeprav v resnici odražajo poglede svojih ustvarjalcev.

Nevarnost je še posebej velika v državah z velikim digitalnim razkorakom, kot je Indija. Uporabniki z omejeno tehnološko pismenostjo morda ne vidijo klepetalnega bota kot kodiranega algoritma, temveč kot pristen glas božanske resnice. "Nevarnost ni le v tem, da ljudje verjamejo, kar ti boti rečejo, temveč da se morda ne zavedajo, da imajo možnost to podvomiti," zaključi Waltersova. "In to je nevarnost – ko so ta orodja dojeta kot božanski glasovi, lahko njihove besede nosijo veliko večjo težo, kot bi smele."