Lani je Slovenija s trošarinami na tobak in tobačne izdelke pobrala 471,8 milijona evrov. Leto pred tem so te trošarine v državno blagajno prinesle 470,9 milijona evrov, leta 2021 pa 422,2 milijona evrov. Nikotinska zasvojenost je preveč pomemben vir dohodka za državo, da bi se mu odpovedala ali trošarine vsaj omilila. Ravno nasprotno, s 1. junijem letos so se trošarine na cigarete dvignile za približno tri odstotke, na elektronske cigarete za 1,5-krat, na tobak za segrevanje pa za dobro tretjino. Zato marsikateri kadilec, ki na dan pokadi celo škatlico (in morda še več), razmišlja, da bi se kajenju odpovedal. Češ za zdravje, predvsem pa zato, ker je okoli 150 evrov mesečno, kolikor lahko zapraviš ob tempu škatlica na dan, resen strošek za mnoge.
Po črna pljuča na črni trg
A ker je lažje reči, da boš nehal kaditi, kot pa to dejansko storiti, nekateri iščejo alternative dragim cigaretam v trgovinah in trafikah. Ena rešitev so cenejše cigarete in tobak iz tujine ali brezcarinskih trgovin, a njihova dobava je za večino kadilcev vse prej kot redna. Tako se jih precej več obrne na črni trg, kjer so cigarete na voljo bistveno ceneje. Je pa seveda njihova kakovost manj zanesljiva. Ko jih dobiš od preprodajalca, še posebej takega, za katerega nisi redna stranka, nimaš zagotovila, da si dobil »pravo stvar«, in je lepa možnost, da ti je podtaknil ponarejene cigarete s cenenim tobakom.
Raziskava londonske agencije Intrinsic Insight, ki raziskuje tržne trende, kaže, da rast cen tobaka in tobačnih izdelkov žene obračanje kadilcev k črnemu trgu. Agencija se je osredotočila na Francijo, Veliko Britanijo, Kanado in Filipine. Sloveniji je med temi državami še najbolj podobna Francija, ki se tako kot naša država ponaša z visokimi obdavčitvami tobačnih izdelkov, pomanjkanjem notranjih mej na schengenskem območju in rastočimi življenjskimi stroški.
Velika dostopnost pretihotapljenih ali ponarejenih cigaret v kombinaciji z vedno višjimi cenami in trendi v tujini nakazuje, da bi lahko znaten del slovenskih kadilcev ob novih podražitvah začel povpraševati znance, ali poznajo koga, ki prodaja cigarete. Če bi se namreč cena cigaret dvignila za okoli 10 odstotkov, je kar sedem odstotkov sodelujočih v raziskavi Intrinsic Insighta pripravljenih namesto v trafiki ali pri najboljšem sosedu nov odmerek bossa ali marlbora nabaviti pri preprodajalcih. Po podatkih Fursa ilegalni tobačni izdelki do slovenskih kupcev pridejo primarno z osebnimi stiki, in sicer prek manjših preprodajalcev. Tobačne izdelke ponujajo tudi prek različnih spletnih platform, ki omogočajo prodajo različnega blaga, in po različnih družbenih omrežjih, še dodaja finančna uprava.
»Padlo s tovornjaka«
Tako blago je, kot rečeno, lahko dvomljivega izvira. V Sloveniji zasežejo predvsem cigarete znanih in cenovno dražjih blagovnih znamk. Gre za legitimno proizvedene izdelke, ki jih tihotapci nabavijo v državah, kjer so zaradi nižjih dajatev poceni, in nato preusmerijo na trge, kjer jih lahko na črnem trgu prodajo po visokih cenah, a še vedno ceneje od uradnih cen na teh trgih. Podobno se lahko na črnem trgu znajdejo tudi originalne cigarete, ki so »padle s tovornjaka«.
Furs opozarja tudi na zasege cenenih cigaret, tako imenovanih poceni belih cigaret (»cheap whites«). Te so opredeljene kot cigarete, ki so zakonito proizvedene v tretjih državah, nimajo pa licence za prodajo v EU, zato so namenjene tihotapljenju v druge ciljne države. Njihov izvoz je lahko zakonit in so dajatve v državah proizvajalkah običajno plačane, a sta uvoz v ciljne države in prodaja v njih vedno nezakonita ter potekata brez plačila dajatev. »Sodobni trendi tudi v Republiki Sloveniji kažejo na povečano prisotnost nedovoljenih belih cigaret ter znatno povečanje nedovoljene ponudbe surovega in drobno rezanega tobaka, ki je postal nadomestek za cigarete. V zadnjem obdobju zaznavamo porast uporabe in nezakonite prodaje elektronskih cigaret tako na spletu kot pri preprodaji s strani fizičnih oseb,« o trendih v trgovini z nedovoljenimi tobačnimi izdelki in tobakom pravijo na Fursu.
Tobačna tovarna Trebnje
Rastoč problem so ponaredki. Ponarejevalnice tobačnih izdelkov, najpogosteje cigaret, so nekaj, kar obstaja tudi pri nas. V zadnjih desetih letih je Finančna uprava RS v Sloveniji odkrila štiri nelegalne obrate: sicer tri obrate za proizvodnjo ponarejenih cigaret in en obrat za proizvodnjo ponarejenega drobno rezanega tobaka. Finančna uprava po oznakah na embalaži zaseženih ponaredkov sicer sklepa, da so bili ti izdelki namenjeni za zahodnoevropski trg, kjer so cene tobačnih izdelkov še dražje in posledično dobički še večji. Zadnji takšen obrat je bil odkrit marca 2023 v Trebnjem. Dolenjska tobačna »tovarna« je delovala kar v industrijski hali blizu avtocestnega izvoza. Za lažji transport, saj je obrat delal za tuji trg, za njim pa je bila mednarodna kriminalna združba s Hrvati in Nemci v glavnih vlogah, ki so ji najprej na sled prišli v Nemčiji. Tamkajšnji preiskovalci so svoja odkritja prenesli Fursu, ki je sprožil preiskavo tudi v Sloveniji. Obseg trgovine s ponarejenimi cigaretami, ki so jih prodajali v Nemčiji, Avstriji in na Hrvaškem, je bil osupljiv – na teden so jih prodali za več milijonov evrov. Ponarejevalnic tako imenovanih e-cigaret pri nas še niso odkrili. Trg z njimi je precej manjši in pri konzumaciji tobačnih izdelkov globalno dominirajo cigarete, ki jih je tudi zelo enostavno ponarediti. A to ne pomeni, da jih ni. Še več, potencialno so še večji problem kot navadne ponarejene cigarete, napolnjene s cenenim tobakom, a še vedno tobakom. Pri ponarejenih elektronskih cigaretah ima uporabnik še manj pojma, kaj kadi, potencialno so v napravah tudi strupene snovi v smrtno nevarnih odmerkih.
Celoten promet z ilegalnimi, bodisi pretihotapljenimi ali ponarejenimi tobačnimi izdelki v Evropski uniji, je sicer milijardna industrija. Po ocenah računovodskega podjetja KPMG, ki pripravlja poročilo o nezakoniti trgovini s tobakom in tobačnimi izdelki letno, je bilo leta 2022 (poročila za lani še ni) od skupaj 35,8 milijarde pokajenih cigaret v EU kar 8,2 odstotka pretihotapljenih ali ponarejenih. V primerjavi z letom 2021 je to 0,1-odstotna rast, ki pa gre v veliki meri na račun Francije, tiste evropske države, kjer se konzumira daleč največ pretihotapljenih ali ponarejenih tobačnih izdelkov – leta 2022 so tako Francozi pokadili 47 odstotkov vseh »ilegalnih« cigaret v Evropski uniji in so s svojo kadilsko vnemo dvignili številke za vso Unijo, čeprav je denimo v več državah, tudi v Sloveniji, poraba tovrstnih cigaret dosegla najnižjo raven, odkar KPMG pripravlja svoje poročilo.
V celoti je v EU porasla poraba ponarejenih cigaret, ki pomenijo že 36,5 odstotka celotne porabe tako imenovanih nedovoljenih cigaret.
Največji trg zanje je znova Francija, kjer pokadijo kar 61,5 odstotka vseh ponarejenih cigaret v Evropski uniji, a njihova poraba je v porastu tudi v drugih državah – naša soseda Hrvaška je ena od teh. Kaj dela Francijo za tako anomalijo? Eden od razlogov je gotovo visoka cena cigaret, ki se je v preteklih dveh desetletjih več kot podvojila. Povprečna cena škatlice cigaret je bila v Franciji leta 2005 še okoli šest evrov, danes je že pri 12 evrih in pol. Nekatere znamke so cenejše, a oblasti so si v boju s kajenjem zadale nalogo, da do leta 2027 tudi ceno najcenejših cigaret dvignejo na 13 evrov za škatlico. Francozi zato iščejo in tudi zlahka najdejo cenejše, čeprav nezakonite alternative.
