V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana imajo pri zagotavljanju diagnostičnih storitev vse večje težave. V začetku aprila sta odpovedali dve od štirih naprav za magnetno resonanco (MR). Čeprav jim je eno uspelo popraviti, se čakalne dobe podaljšujejo. Bolniki morajo tako na preiskavo glave z MR s stopnjo nujnosti »zelo hitro« čakati do septembra 2025, torej 16 mesecev. Po zakonu bi jim morali preiskavo zagotoviti najpozneje v 14 dneh.
To se je zgodilo, ker so naprave v naši največji bolnišnici zastarele. Medtem ko jih v bolnišnicah v tujini običajno menjajo na pet let, so naprave v UKC Ljubljana v povprečju stare že 17 let, zato se pogosto kvarijo. To prinaša visoke stroške vzdrževanja in popravil. Obenem jih mora UKC Ljubljana najemati pri zasebnih diagnostičnih centrih. Najem zgolj ene takšne naprave ga tedensko stane več kot devet tisoč evrov.
Ključno vprašanje je, zakaj v UKC Ljubljana opreme niso pravočasno posodobili. Podatki, ki smo jih zbrali v zadnjih tednih, nakazujejo možnost, da je do tega prišlo načrtno. Pri tem so imeli pomembno vlogo tudi nekateri vodilni zdravniki v UKC Ljubljana, ki so bili zadolženi za pripravo razpisnih pogojev nabave naprav. Enemu od teh, dolgoletnemu predstojniku kliničnega inštituta za radiologijo Dimitriju Kuhlju, je sedanje vodstvo UKC Ljubljana ta pooblastila odvzelo. Kaj vse se je torej dogajalo pri javnih naročilih na področju diagnostnike?
Najstarejša naprava
Diagnostika je ključnega pomena za vsak zdravstveni sistem. Omogoča namreč ugotavljanje bolezenskih stanj pacientov, s čimer zdravniki določajo način zdravljenja. Pri tem MR-naprave zagotavljajo najmanj invazivno in škodljivo diagnostiko za vse vrste bolnikov, še posebej za tiste s covidom-19. Potreba po tovrstnih napravah se je zato v zadnjih treh letih izrazito povečala. To je razgalilo dolgoletne težave na radiološkem oddelku UKC Ljubljana. Kot so nam pojasnili, imajo na voljo štiri naprave za magnetno resonanco. Najmlajša je iz leta 2013, torej je stara 11 let. Najstarejša je iz davnega leta 2000, ko je UKC Ljubljana še vodil pokojni Primož Rode.
Trenutno delujejo tri MR-naprave. Ena je v okvari in je ni mogoče več popraviti. Podobno je pri napravah za računalniško tomografijo (CT). Teh imajo v UKC Ljubljana šest. Pet jih deluje, ena pa je v trajni okvari. Zamude pri diagnostiki zaradi pokvarjenih naprav podaljšujejo čakalne vrste. Na UKC Ljubljana so prejšnji mesec priznali, da so morali nekatere bolnike obravnavati z zamudo, kar bi lahko vodilo do »prepoznega zdravljenja«. Na ministrstvu za zdravje so zato že lani objavili okoli 40 milijonov evrov vreden razpis, s katerim so želeli kupiti 16 naprav MR, od tega so bile štiri za UKC Ljubljana. Toda razpis so pozneje ustavili zaradi suma korupcije in domnevnega favoriziranja enega od dobaviteljev, podjetja Siemens, ki ima v naši največji bolnišnici že desetletje praktično monopol na področju MR- in CT-naprav.
Serijske zmage Siemensa na razspisih
Podjetje Siemens je tako dobavilo kar dve od štirih MR-naprav in vseh šest CT-naprav, ki jih trenutno uporabljajo v UKC Ljubljana oziroma na njegovem kliničnem inštitutu za radiologijo. Poleg tega jim je nemški velikan prodal rentgenske aparate. Od UKC Ljubljana je Siemens lani prejel nekaj več kot 1,5 milijona evrov, v zadnjih desetih letih pa že skoraj 18 milijonov evrov. Bistvo: v UKC Ljubljana so nakupe v tem času izvajali po sistemu »staro za novo«, ki je šel na roke Siemensu. Ker so vztrajali pri starih aparatih, za katere ni več rezervnih delov, so jih morali dobavljati iz drugih starih naprav ali starih zalog po visokih cenah. Te je lahko zagotovil Siemens. Ko je aparat naposled nehal delovati, so v UKC Ljubljana sprožili urgentno nabavo, pri kateri je imel najugodnejši začetni položaj obstoječi dobavitelj, torej spet Siemens.
V zadnjem desetletju je Siemens veliko poslov dobil tudi prek evidenčnih naročil, pri katerih so ponudniki običajno izbrani vnaprej. Pri nekaterih milijonskih razpisih v UKC Ljubljana pa sploh ni imel konkurence. Siemens je zadnji veliki posel v UKC Ljubljana dobil konec minulega leta. Takrat so v naši največji bolnišnici iskali ponudnika za »servisiranje in vzdrževanje medicinske opreme proizvajalca Siemens«. Kot ekskluzivni zastopnik se je smel prijaviti zgolj Siemens, ki je posel po pogajanjih tudi dobil. Vrednost: štiri milijone evrov za obdobje štirih let, kar je 200 tisoč evrov več od začetne ocenjene vrednosti.
Rekordi zasebne klinike, kamor odhajajo radiologi iz UKC
Pri tem je imel ključno vlogo predstojnik Dimitrij Kuhelj. Po naših informacijah je bil namreč glavni odgovorni pri nakupih vseh radioloških naprav. V UKC Ljubljana, ki ga zdaj vodi Marko Jug, so ga lani poleti umaknili iz vseh razpisnih komisij. Zakaj, še preverjamo. Pri lani zaustavljenem razpisu ministrstva za zdravje pa je bil eden glavnih članov strokovne komisije Kuhljev sodelavec Aleš Kaučič. V vsem tem času v UKC Ljubljana niso imeli dolgoročnega načrta nabav, ki bi omogočal, da bi v tej bolnišnici s preglednimi postopki nabave zagotovili tehnološko sodobne in delujoče naprave za diagnostiko. Jasno je tudi, komu to najbolj koristi: ob Siemensu še zasebnim centrom, ki ob močno povečanem povpraševanju po diagnostičnih storitvah v Sloveniji že opravijo večino teh preiskav. Ti v svoje vrste uspešno privabljajo tudi radiologe iz javnega zdravstva. Samo lani naj bi se štirje iz UKC Ljubljana zaposlili v ljubljanskem diagnostičnem centru Medilab, ki je v večinski lasti finančnega sklada Alfi.
V centru Medilab imajo po naših podatkih štiri MR-naprave, torej prav toliko kot v UKC Ljubljana, a so bistveno novejše. Opravijo tudi neprimerljivo več preiskav. V prvih treh mesecih letošnjega leta so jih v Medilabu zabeležili več kot 11.500, v UKC Ljubljana pa le 2226. Medilab je v letu 2022 ob 8,3 milijona evrov prihodkov ustvaril kar tri milijone evrov čistega dobička. Medtem si v UKC Ljubljana z nujnim naročilom prizadevajo najeti MR-napravo, nato pa čim prej kupiti novo. Na povpraševanje sta se odzvali dve podjetji: Arbor Medical in Insider. Prvo za napravo pričakuje 9150 evrov, drugo pa 10.800 evrov na teden.