Slovenski delodajalci imajo prav, ko dopovedujejo, da organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD našo državo že leta opozarja na previsoko obremenitev plač. Ko dodajajo, da so plače najvišje obremenjene v Evropi, pa ne govorijo resnice. Osem držav v EU-27 ima bolj obremenjene plače in neprimerljivo višji standard socialne države. Še šest evropskih držav je v krogu visoke, le malenkost pod slovensko segajoče obremenitve. Čeprav Slovenija po različnih meritvah produktivnosti za višje obremenjenimi državami z delom kazalnikov zaostaja od nekaj odstotkov pa vse do polovice, je socialni standard v teh državah precej višji. Plače, od minimalnih do povprečnih, segajo 60 in več odstotkov višje.
V Belgiji 53-, v Sloveniji 43-odstotna obremenitev plač
Danska je edina država v EU, ki družbeni standard financira z davki. Ima visoko obremenitev in je neprimerljiva s preostalimi 26 državami.
Belgija s 53-odstotnimi prispevki najvišje obremenjuje zaposlene. Sledijo Nemčija, Francija, Avstrija, Italija in Finska. Slovenija je imela po statističnem portalu OECD data lani 42,8-odstotno, po domačih podatkih pa nekoliko višjo obremenitev plač. Tik ob njej je z več kot 40-odstotno obremenitvijo še šest držav v Uniji.
Resnica je, da ima Slovenija najvišje socialne prispevke oziroma da so z njimi najvišje obremenjeni zaposleni. Delodajalci namreč za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, seveda iz skupnih prihodkov družb, plačujejo skoraj pol manj. To je edinstven primer ne samo v Evropi, pač pa med vsemi 38 državami OECD. Ti prispevki predstavljajo tudi najvišji delež bruto domačega proizvoda (BDP) med vsemi državami. Slovenija je sicer z deležem vseh zbranih davkov v BDP v spodnji polovici držav EU-27.
Najbolj so res obremenjene najvišje plače
Plače je prav presojati vsaj še z davčno dohodninsko obremenitvijo. Medtem ko so nižje plače med manj obremenjenimi v Evropi, pa so najvišje plače ob 50-odstotni dohodnini, v najvišjem, petem davčnem razredu, resnično tretje najbolj obremenjene v EU. Tu naše delodajalce žuli čevelj in žene v večni upor izboljšanju razmer za zaposlene. Od tod tudi dohodninska reforma v bivši vladiJaneza Janše, ki je obremenitev najvišjih dohodkov znižala za pet odstotkov. S tem je najbolje plačanim prinesla več tisoč evrov, najslabše plačanim pa nekaj evrov ob glasnem sporočanju, da je nujno razbremeniti razvojni kader. Ta je, stlačen malenkost nad povprečne plače, pridobil nekaj deset evrov.
V petem razredu, z mesečno plačo nad 12.000 evrov bruto, je bilo lani 5158 oziroma 0,3 odstotka vseh dohodninskih zavezancev.
Sočasno je najbolje plačanim in gospodarskim družbam veliko davčnih bremen prihranjenih. Omenjeni s plačami nad 12.000 evrov za domnevno dodatno, po Evropi standardno in dejansko tudi pri nas osnovno zdravstveno zavarovanje plačujejo dobrih 30 evrov. Torej natančno toliko kot vsi z minimalnimi plačami. Slednjim so iz plač res izvzeti odmor s plačano malico in prevoz na delo. Teh polovica od najbolj obremenjenih evropskih držav nima uzakonjenih. Od tod dolgoletna prizadevanja slovenskih delodajalcev za ukinitev dodatkov.
Logično je, da imajo najbolje plačani največ nepremičnin, Slovenija pa je edina med državami unije in OECD, ki dejanskega nepremičninskega davka nima. Pretežno s prispevki za stavbna zemljišča je lani v davčno blagajno za proračune občin zbrala 336 milijonov evrov. To je pomenilo 1,6 odstotka vseh davčnih prihodkov oziroma 0,6 odstotka BDP. To Slovenijo uvršča tik nad dno lestvice držav OECD. Če bi dosegli vsaj 1,8 odstotka, kolikor znaša povprečni delež držav OECD, bi s tem davkom končno lahko plačali nov sistem dolgotrajne oskrbe.
Precej davkov je prihranjenih tudi slovenskim podjetjem. Ne le, da plačujejo podpovprečni davek na dobiček oziroma od dohodka pravnih oseb, pač pa imajo tudi največ popustov. Zato je dejansko plačan davek krepko pod 19-odstotno stopnjo. Sočasno je slovensko gospodarstvo deležno ene najhitreje rastočih subvencij oziroma nepovratnih pomoči iz državnega proračuna.
Slovenske plače zaostajajo za evropskimi tudi v primerjavi s produktivnostjo
V vseh s prispevki višje obremenjenih državah imajo zaposleni še višje plače. Te je treba primerjati s kazalci produktivnosti, ki so zelo različni. Delavec v glavni gospodarski partnerki slovenskega gospodarstva, Nemčiji, s produktivnostjo po Eurostatu sega dva odstotka nad povprečno evropsko produktivnost zaposlenega, slovenski je 18 odstotkov pod povprečjem. Z najbolj povednim BDP po standardu kupne moči Slovenija dosega 92 odstotkov evropskega povprečja, Nemčija sega 17 odstotkov nadenj. Podobna, četrtinska, je razlika v ustvarjenem BDP na prebivalca. Plače pa v Nemčiji in vseh bolj obremenjenih državah segajo precej više. Povprečna plača, s katero Slovenija zaseda 11. mesto v EU, je v Nemčiji 60 odstotkov, minimalna plača pa 66 odstotkov višja. Tudi z letošnjim povišanjem plač bodo razmerja ostala ista, saj plače zaradi inflacije in pomanjkanja delavcev rastejo v vsej Uniji.
