Profimedia

Delo poleg službe ni več le stvar dodatne motivacije, temveč za mnoge tudi nuja. A čeprav se zdi, da je nekaj dodatnega zaslužka hitro in preprosto pridobiti, lahko tak pristop povzroči precejšnje težave, če ni vse urejeno v skladu z zakonodajo.

Katere oblike dodatnega dela so torej pri nas najbolj priljubljene, koliko lahko posameznik z njimi zasluži in kako pravilno urediti vse davčne in pravne vidike?

Najpogostejše oblike dodatnega zaslužka

Med najpogostejšimi načini dodatnega dela so pisanje člankov in vsebin za splet, prevajanje, lektoriranje in grafično oblikovanje. Mnogi Slovenci dodatno zaslužijo tudi s programiranjem, postavljanjem spletnih strani ali vodenjem družbenih omrežij. Veliko zanimanja je tudi za inštrukcije in svetovanje, zlasti na področjih kot so računovodstvo, jezikovni tečaji, športni treningi ali priprave na izpite.

Posebej priljubljeno je tudi delo pri dostavi hrane ali paketov, kjer posamezniki z lastnim prevoznim sredstvom dostavljajo naročila. Med bolj ustvarjalnimi načini dodatnega dela pa so izdelava unikatnih izdelkov, nakita ali dekoracije za domače praznike, pa tudi prodaja rabljenih predmetov, zlasti oblačil, prek spletnih strani.

Narašča tudi zanimanje za oddajanje sob ali stanovanj turistom, na primer prek platforme Airbnb, kar postaja posebno donosno v turističnih mestih in ob poletni sezoni. Tudi tu pa je treba upoštevati davčne in druge obveznosti.

Profimedia

Kako legalno opravljati dodatno delo

Izogibajte se ponudbam za delo preko posredniških platform ali podjetij, ki vam ponujajo, da v vašem imenu izstavijo račun naročniku, vam pa nakažejo plačilo, zmanjšano za svojo provizijo, saj gre za obliko dela na črno. Ena od možnosti je sklenitev avtorske pogodbe ali pogodbe o delu z naročnikom. V tem primeru naročnik sam poravna davke in prispevke, izvajalec pa prejme neto znesek na račun. Tovrstna oblika dela je primerna za občasna sodelovanja.

Za tiste, ki nameravajo z dodatnim delom zaslužiti redno ali večkrat letno, je priporočljivo, da pri AJPES-u prijavijo dejavnost kot fizična oseba z dejavnostjo oziroma odprejo tako imenovani normirani s.p. Postopek je preprost, z nekaj kliki ga je mogoče opraviti tudi prek portala e-VEM. Prednost te oblike je v davčni ugodnosti in boljši preglednosti nad prihodki.

Če posameznik oddaja nepremičnino, naj bo to soba, apartma ali stanovanje, mora to dejavnost prav tako prijaviti ter voditi evidenco prihodkov.

Kje iskati dodatne priložnosti

Največ ponudb za dodatno delo je mogoče najti na spletu. Na zaposlitvenih portalih se pogosto pojavljajo tudi oglasi za začasna, občasna in projektna dela. Pomemben vir informacij pa so tudi družbena omrežja, zlasti Facebook skupine ali LinkdIn, kjer uporabniki izmenjujejo izkušnje in iščejo sodelavce ali podizvajalce.

Dobro se je tudi obrniti na znance ali podjetja, s katerimi ste že sodelovali. V Sloveniji še vedno velik del sodelovanj poteka prek poznanstev, kar lahko pomeni več zaupanja in manj birokracije.

Koliko lahko zaslužite?

Zneski so zelo različni in odvisni predvsem od vrste dela, povpraševanja in količine vloženega časa. Pisanje daljšega spletnega članka lahko prinese od 30 do 80 evrov bruto, odvisno od zahtevnosti in dolžine. Prevajanje ene strani znaša povprečno 10 do 20 evrov. Inštruktorji za osnovnošolske in srednješolske predmete pogosto zaračunajo od 15 do 30 evrov na uro.

Delo pri dostavi hrane lahko posamezniku, ki dela nekaj ur na dan, prinese tudi do 500 evrov na mesec, medtem ko lahko oddaja sobe v turistični sezoni prinese več sto evrov mesečno, čeprav so dobički precej odvisni od lokacije in povpraševanja. Grafični oblikovalci za izdelavo logotipa ali osnovne spletne podobe pogosto zaračunajo med 50 in 200 evri, odvisno od izkušenj in kompleksnosti naročila.

Profimedia

Kaj pravi davčna zakonodaja?

Vsak dodatni zaslužek mora biti ustrezno prijavljen in obdavčen. Če posameznik posluje kot normirani s.p. ali fizična oseba z dejavnostjo, se pri davčni osnovi avtomatično prizna 80 odstotkov normiranih odhodkov, obdavči pa se le preostalih 20 odstotkov. Na ta znesek se obračuna 20-odstotna dohodnina. Če je posameznik že zaposlen drugje in ima polni delovni čas, mu ni treba plačevati prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje še enkrat, saj jih že plačuje iz redne službe. Če pa je dodaten zaslužek glavni vir dohodka, mora poskrbeti tudi za plačilo prispevkov.

V primeru avtorske pogodbe ali pogodbe o delu davke in prispevke poravna naročnik, kar pomeni, da posameznik prejme nakazan le neto znesek. Ta oblika je enostavna, vendar manj fleksibilna, če želi oseba sodelovati z več naročniki.

Oddajanje nepremičnin je obdavčeno s 15-odstotno davčno stopnjo, od katere je mogoče odbiti 10 odstotkov normiranih stroškov. Tudi ta dohodek je treba prijaviti davčni upravi, sicer lahko sledijo globe.

Kako se izogniti težavam?

Največjo napako, ki jo ljudje naredijo, je opravljanje dodatnega dela brez kakršnekoli prijave. Tudi če gre za občasno pomoč ali nekaj deset evrov mesečno, to lahko FURS obravnava kot prikrito delo. Zato je pomembno, da so vsa plačila sledljiva – prek bančnega nakazila ali izdanega računa.

Vsako dodatno delo je priporočljivo dokumentirati – s shranjenimi dogovori, pogodbo, e-poštnim dopisovanjem ali potrdilom o plačilu. Če posameznik ni prepričan, kako se lotiti prijave dejavnosti, se lahko obrne na računovodjo ali davčnega svetovalca. FURS je izdal tudi brošuro »Davki za začetnike«, ki je dostopna na njihovi spletni strani in pojasnjuje osnovne postopke prijave in poročanja.

Profimedia

Dodaten evro ali skrita težava?

Dodatni zaslužek je za mnoge danes pomemben del mesečnega dohodka. Če je urejen pravilno, lahko pomeni večjo finančno varnost in celo začetek samostojne poklicne poti. A če ga opravljamo mimo zakonodaje, nas lahko doleti visoka globa, obresti ali celo prekrškovni postopek. Zato velja: vsako delo naj bo prijavljeno, dohodek zabeležen in zadeve z davčno upravo urejene. Tako bo dodatno delo dejansko prineslo več – ne le denarja, temveč tudi mirnega spanca.

Najbolj iskana so znanja, ki jih lahko ponudite od doma

Pisanje, prevajanje, inštrukcije, programiranje in dostava hrane sodijo med najbolj priljubljene oblike dodatnega zaslužka med Slovenci – veliko jih opravlja te storitve v prostem času.

Normirani s.p. je enostavna rešitev za začetnike

Če pričakujete redne prihodke, je smiselno prijaviti dejavnost pri AJPES. Normirani režim omogoča pavšalno obdavčitev in pregled nad prihodki brez vodenja knjig.

Plačila na roko so tvegana – če FURS zazna neprijavljeno dejavnost, lahko sproži nadzor in izreče globo do več tisoč evrov.

ŠTEVILO: 80 %

Pri normirani dejavnosti je 80 odstotkov prihodkov avtomatično priznanih kot strošek in ne obdavčenih, obdavči se le preostalih 20 odstotkov.