Od leta 2004 v Sloveniji ločujemo odpadke, kar se pozna posebej pri plastični embalaži. Čeprav je bilo pred nekaj leti precej težav, zdaj sistem deluje nemoteno in smo na področju vračanja embalaže ter ločevanja v samem evropskem vrhu. »Po strategiji EU je na prioritetni lestvici ponovna uporaba pred recikliranjem. Ne vem, zakaj ne bi raje ves čas in denar ter energijo vložili v ponovno uporabo. Kavcijski sistem bi pri nas povprečno štiričlansko družino dodatno udaril po žepu v višini približno 120 evrov. Sto dvajset evrov za noben napredek. Si tega res želimo?« se je na posvetu o predvideni uvedbi kavcijskega sistema vprašal Sebastijan Zupanc, direktor zbornice komunalnega gospodarstva. Meni, da želijo odgovorni vse prevaliti na kupce in da je to le del politične kupčije, saj si je trenutna vladna koalicija uvedbo sistema zapisala v koalicijsko pogodbo – in to še preden je sploh dobro stekla razprava, ali takšen sistem potrebujemo ali ne. »Koalicijska pogodba ni sveto pismo in jo je mogoče spremeniti. Sistem namreč deluje, zdaj recikliramo skoraj 79 odstotkov plastične embalaže,« je dodal.
Vsak sistem mora biti prilagojen
Kavcijski sistem bi za seboj potegnil tudi številne težave, od sprememb navad ljudi do povsem tehničnih vprašanj. S tem se strinjajo tudi zagovorniki sistema, ki poudarjajo, da mora vsaka država v prvi vrsti prisluhniti končnim uporabnikom in zmožnostim trga ter operativnim zahtevam. Predlagajo tudi kavcijo 20 centrov na pločevinko oziroma plastenko.
V zadnjih 20 letih se je količina plastične embalaže skoraj podvojila, človek v povprečju na leto poje za eno kreditno kartico mikroplastike, zato je jasno, da je treba s plastično ali tudi aluminijasto embalažo ravnati odgovorno.
»Brez kavcijskega sistema ne bomo mogli doseči zahtev EU leta 2025 ali 2030, ki zahteva celo do 90-odstotno reciklažo. S kavcijskim sistemom pridobljena odpadna embalaža je bolj kakovostna in večkrat uporabna z recikliranjem, po zdajšnjem sistemu pridobljena embalaža pa gre največ enkrat v ponovno uporabo, preden se jo razgradi,« je prepričana Erika Oblak iz Eko kroga.
Po mnenju Igorja Petka iz podjetja Publikus bi kavcijski sistem zajel premalo embalaže, saj da je preozko usmerjen, prednosti sistema pa gredo v nič tudi zaradi večjih stroškov. Sistem bo tudi preveč razvrednotil druge smeti, Slovenci pa, kot vemo, radi izigravamo sistem. »Zdaj v 21. stoletju izumljamo parni stroj. Kavcijski sistem bi ujel le 7,5 odstotka mešane komunalne embalaže, zmečkane pločevinke denimo avtomat za sprejem embalaže ne sprejme.«
S kavcijami bi delež reciklirane plastike celo padel
Zato pa je z nekaj zanimivi številkami postregel Primož Gabrič, direktor dejavnosti ravnanja z odpadki pri Salomonu. V primeru uvedbe kavcijskega sistema bi bilo sortiranje namreč še bolj ogroženo in bi obstajala zelo velika verjetnost, da bi delež reciklirane plastike padel in ne narasel, saj bi bilo vse skupaj še veliko bolj drago in se to nobenemu podjetju ne bi več izplačalo.
»Uvedba kavcijskega sistema bi strošek predelave MKOE s 37 milijonov povečala na 107 milijonov evrov, pri čemer bi količino reciklirane plastike v najboljšem primeru povečali za okoli 1200 ton. Zdaj se s 37 milijoni zbere in predela 100.000 ton mešane komunalne embalaže, od tega se reciklira 12.500 ton plastike, za dodatnih 70 milijonov pa bi se recikliralo le 1200 ton plastike več. Če bi obstoječi sistem nadgradili z obveznim temeljitim sortiranjem, bi bil dodaten stroške minimalen, recikliralo pa bi se kar 10.000 ton plastike več,« je dodal in predlagal, da bi lahko nadgradili zdajšnji sistem ločevanja plastike in bi leta 2026 videli, ali lahko z njim dosežemo okoljske zahteve EU.
