Odredba o obveznem rednem pošiljanju podatkov o cenah kmetijskih pridelkov oziroma proizvodov je nov ukrep Vlade RS, s katerim bo spremljala, analizirala in kontrolirala gibanje cen določenih proizvodov v prehranskem sektorju. Veljati bo začela 1. julija za obdobje šest mesecev. Pripravljena je bila na podlagi Zakona o kontroli cen v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ker naraščanje cen hrane v Sloveniji ne sledi padajočemu trendu, ki ga beležijo drugod po Evropi, je premier Robert Golob pred kratkim sporočil, da bodo cene spremljali v celotni verigi, to je od kmeta do trgovca, da bi ugotovili »kdo v verigi ima neupravičene dobičke in oderuške marže«.
Gibanje cen
Skratka, vlada želi z odredbo spremljati gibanje cen hrane in pridobiti podatke o stanju v verigah preskrbe s hrano. »Odredba določa obveznost zavezancev za mesečno pošiljanje podatkov o odkupnih oziroma prodajnih ponderiranih cenah na enoto, o odkupljeni oziroma prodani količini ter o poreklu kmetijskih pridelkov in živilskih proizvodov,« je sporočila vlada. Podatki Statističnega urada RS kažejo, da je na letno inflacijo najbolj vplivala za 14,7 odstotka dražja hrana – med prehrambnimi izdelki se je najbolj podražil sladkor, za 45,9 odstotka. Precej – za več kot 20 odstotkov – so se v zadnjem letu podražili tudi mleko in izdelki iz mleka, sadni sokovi, ribe, jajca, riž, oljčno olje, krompir. Sadje je dražje za petino, prav tako kruh, čeprav se je cena moke in drugih izdelkov iz žit v zadnjem letu zvišala za štiri odstotke. Še najmanj se je podražilo svinjsko meso, za dobra dva odstotka. Če potegnemo črto, so se živila podražila za šestino.
Cene, količine, poreklo
Zavezanci za poročanje so pridelovalci, posredniki, predelovalci in trgovci. Natančneje mikropodjetja z letnim prometom nad 500.000 evrov do 2.000.000 evrov, mala podjetja z letnim prometom nad 2.000.000 evrov do 10.000.000 evrov, srednja podjetja z letnim prometom nad 10.000.000 evrov do 50.000.000 evrov in velika podjetja z letnim prometom nad 50.000.000 evrov. Zbirale se bodo cene, količine in poreklo v sektorjih žit, mesa, mleka, jajca, sadja in zelenjave. Zavezanci bodo podatke poročali v informacijski sistem ministrstva, ki ga bo vzpostavila Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Kar zadeva kmetijske pridelke, bodo vlado zanimali podatki o o pšenici, govejem mesu za kakovostni tržni razred A-R2, svinjskem mesu za kakovostni razred S, piščančjem mesu za prsni file in bedra perutnine vrste Gallus domesticus, nepredelanem svežem mleku, jajcih hlevske reje kategorije M in L ter svežih jabolkih. Podatki bodo morali biti v ustreznih količinah na tono, na sto kilogramov oziroma sto kosov.
Od živilskih proizvodov pa jih bodo zanimali podatki o pšenični moki brez polnozrnate moke, belem, polbelem in črnem kruhu, govejem mesu s kostjo in brez kosti, piščančjem mesu s kostjo in brez kosti, svinjskem mesu s kostjo in brez kosti, posušenem, soljenem oziroma dimljenem mesu, svežem polnomastnem mleku, svežem posnetem mleku, jogurtu brez dodatkov, poltrdem siru, predpakiranih jajcih hlevske reje kategorije M in L, jabolkih, bananah, limonah, listnati solati, krompirju, čebuli in korenju. Podatki bodo morali biti v ustreznih količinah v kilogramih oziroma litrih.
Premier pričakuje odpor
Golob pričakuje veliko odpora. V Tušu in Mercatorju vsebino uredbe še preučujejo; v Tušu so dodali, da se ministrstvo z njimi ni posvetovalo niti jih ni vnaprej obvestilo o nameri.
Obrnili smo se tudi na Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, kjer so nam povedali, da ta ukrep pozdravljajo in upajo, da se bo s tem jasno videlo, kdo pije in kdo plača. »Kmetje nismo krivi za zvišanje maloprodajnih cen,« pravi predsednik KGZS Roman Žveglič. »Ničesar ne skrivamo, saj so bile odkupne cene kmetijskih pridelkov že do zdaj javne, in ne pričakujem, da bi vlada ugotovila, da smo za visoke maloprodajne cene hrane krivi kmetje. Daleč od tega. Pri kruhu je denimo jasno, da država prek DDV zanj iztrži več, kot dobi kmet za pšenico, iz katere je spečen. Znano je tudi, kakšne so cene pri kmetih, ki dostavljajo neposredno v trgovine. Potrošnik za šest ekoloških jajc plača vsaj še enkrat več, kot trgovec zanje odšteje kmetu,« pravi Žveglič. Menijo še, da je šestmesečno obdobje prekratko in da bi moral biti ukrep dolgoročen.
Oglasil se je tudi Tomaž Fabjan z Ekokmetije Habjan, ki meni, da je že znano, kdo si odreže največji kos pogače. »Mislim, da je to pesek v oči, ker vemo, kdo ima največje marže in kdo največ tvega. To se v zadnjih 20 letih ni spremenilo, s tem da se nam delež napram distributerjem in trgovcem zmanjšuje. Včasih je to še bilo nekako ekvivalentno, zdaj pa dobimo mizerno malo, obenem pa največ tvegamo, ostali v verigi pa si dobiček razdelijo.«
