Začetke organizirane šolske prehrane beležimo v poznem 19. stoletju, ko se pojavi kot ukrep za blaženje vsesplošne revščine in lakote. Dolžnost zagotavljanja obrokov za otroke v času izobraževanja nase prevzamejo različne organizacije: od dobrodelnih društev, cerkve, šol do oblasti. Skupaj z uzakonjanjem obveznega obiskovanja šole se je razvijalo tudi zagotavljanje obrokov. Danes, glede na podatke organizacije Združenih narodov, po vsem svetu v šolah vsaj en obrok dobi kar 368 milijonov otrok.
Zgledno urejeno
Slovenija po oceni EU spada med države, kjer je šolska prehrana vsaj na papirju zgledno urejena. Smo namreč ena izmed šestih držav članic EU, ki ima možnost brezplačnega kosila za otroke iz socialno ogroženih družin zapisano v zakonu. Ob tem raziskava, ki so jo opravili v Evropski komisiji, ugotavlja, da smo s smernicami poskrbeli tudi za to, da so obroki zdravi in uravnoteženi, da smo se zavezali tudi k uporabi lokalnih in ekološko pridelanih živil, da pa nastajajo težave pri dosegljivosti le teh. Na državni ravni imajo brezplačno šolsko prehrano najdlje urejeno na Finskem in Švedskem, kjer so obroki, vključno s kosilom, brezplačni za vse, enako je v Estoniji. V Italiji, Franciji, na Portugalskem in pri nas pa je subvencija vrednosti kosila odvisna od prihodkov družine. S posameznimi programi prehrano v šolah nagovarjajo tudi na Danskem, Nizozemskem in v Grčiji, kjer brezplačna kosila zagotavljajo le občasno ali le določenim šolam v okviru različnih dobrodelnih ali raziskovalnih programov. Razlogi za uvedbo brezplačnih ali subvencioniranih obrokov so različni: od preprečevanja lakote in revščine do prizadevanj za bolj zdravo in redno prehrano ter zagotavljanja enakosti med otroki.
Subvencija le za slabo četrtino otrok
V Sloveniji je v letošnjem šolskem letu na kosila, organizirana v okviru osnovnih šol, glede na podatke ministrstva za vzgojo in izobraževanje prijavljenih 167.061 učencev. Povprečna cena obroka je 2,85 evra, vendar od občine do občine lahko močno niha, saj je odvisna od tega, koliko k subvencioniranju prehrane primaknejo še lokalne oblasti, nekatere šole pa kuhajo tudi za zunanje ponudnike po tržnih cenah in tako omogočajo nižje cene učencem oziroma njihovim staršem. Trenutno pravica do subvencije kosila (stoodstotna subvencija) pripada tistim učencem, pri katerih v družini povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, ne presega 442,94 evra. Trenutno subvencijo malice prejema 97.206 učencev, subvencijo kosila pa 42.855 učencev oziroma zgolj četrtina vseh. Podatka o tem, koliko bodo subvencije letos stale našo državo, še ni, je pa v celotnem lanskem šolskem letu 2021/22 ministrstvo za subvencionirana kosila učencev namenilo 20.492.000 evrov, za subvencije malic in kosil pa 33,6 milijona evrov. Poskušali smo pridobiti tudi podatek o tem, koliko staršev ima težave pri plačevanju položnic za kosila, koliko jih torej s plačili zaostaja ali pa jih sploh ne zmorejo poravnati. Z ministrstva za vzgojo in izobraževanje so nam odgovorili, da tega podatka nimajo, saj ima vsaka šola svoje računovodstvo.
Kakšni bodo stroški?
Po ocenah predlagateljev sprememb zakonodaje Inštituta 8. marec bi zagotavljanje brezplačnih kosil za vse, ki obiskujejo osnovno šolo, naš proračun dodatno obremenilo za 77 milijonov evrov. Kot je še zapisano v obrazložitvi predloga zakona, bi nova ureditev razbremenila občinske proračune, iz katerih se prehrana delno financira zdaj. Je pa že zdaj jasno, da je omenjenih 77 milijonov evrov za izvedbo zakonskih sprememb premalo. Kot je povedal minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, nihče ni proti temu, da bi uredili prehrano v šolah, a je problem na strani šol, saj predlog posega v kadrovske, prostorske in organizacijske zmožnosti posameznih šol. Številne šole naj ne bi imele dovoljšnih kapacitet, če bi se vsi vpisani učenci prijavili na brezplačna kosila. Uradna ocena ministrstva za vzgojo in izobraževanje je, da imajo kuhinje sicer vse javne šole, a naj bi imelo 30 odstotkov šol premajhne kuhinje, trije odstotki šol naj ne bi imeli primerne opreme za pripravo kosil za učence. Že zdaj za sedem osnovnih šol kosila pripravlja zunanji ponudnik, za dve osnovni šoli pa druga osnovna šola.
A predlagatelji zakona menijo, da se zaradi uvedbe brezplačnih kosil število prijavljenih na topel obrok ne bi bistveno spremenilo. Poleg tega se je me poslanci porodila tudi ideja, da bi se lahko šole pri nudenju kosil med seboj povezovale, izkoristilo bi se lahko tudi kapacitete domov za ostarele. Koliko otrok bi se dejansko dodatno prijavilo na brezplačno kosilo, še vedno ni znano, saj nihče od oktobra, ko je bil zakon dan v obravnavo, do danes, ni naredil raziskave o tem. Ko smo se pogovarjali z Niko Kovač, nam je povedala, da na ministrstvu menijo, da bi tako raziskavo moral opraviti kar Inštitut 8. marec.
Vedno bolj ostri kriteriji in manj subvencij
Stoodstotna subvencija cene šolskega kosila je bila pri nas uvedena leta 2016 z Zakonom o spremembi in dopolnitvi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS-F). S tem predpisom je bila meja prihodkov družine, do katere so upravičene do stoodstotne subvencije, dvignjena z 18 odstotkov neto povprečne plače v Republiki Sloveniji na družinskega člana na 36 odstotkov povprečne plače. Pred tem sta obstajali še 70-odstotna subvencija za tiste s prihodki nad 18 odstotkov in do 30 odstotkov povprečne plače na družinskega člana ter 40-odstotna za tiste s prihodki nad 30 odstotkov in do 36 odstotkov. Namen sprejetega zakona, kakor izhaja iz njegove obrazložitve, je bil, da so do stoodstotnega subvencioniranega kosila upravičeni vsi otroci, ki živijo v družinah pod pragom tveganja revščine. A danes po mnenju predlagateljev spremembe zakonodaje v stoodstotno subvencioniranje kosil niso več zajeti vsi, ki bi to potrebovali. Cenzusi so se spreminjali, in kot smo že zapisali, trenutno velja fiksni znesek, ki se usklajuje z inflacijo in je letos postavljen pri 442,94 evra prihodkov na družinskega člana. V Inštitutu 8. marec so izračunali, da je taka ureditev občutno slabša od tiste iz leta 2016, ki bi vključevala tudi družine, ki bi na družinskega člana zaslužile kar 222,91 evra več (tabela 1).
Brez brezplačnih kosil tudi najbolj ogroženi
Tudi podatki o številu otrok, ki so upravičeni do subvencioniranega kosila, dokazujejo trditve predlagateljev zakona. Leta 2016 je bilo do subvencije upravičenih 53.094 otrok od 176.898 vpisanih v osnovne šole, danes ob znatno višjem številu vpisanih subvencijo prejema »le« 42.855 otrok oziroma njihovih staršev. V dopisu, ki so ga podporniki zakonskih sprememb poslali predsedniku vlade Robertu Golobu, je zapisano: »Odstotek upravičenih otrok se je od leta 2018 znižal s 26,6 odstotka na 21,5 odstotka. To pomeni, da je kljub 16-odstotni inflaciji v zadnjih štirih letih pravico do brezplačnega kosila izgubilo okoli 10 tisoč otrok; in to tistih iz gospodinjstev pod pragom tveganja revščine ali malenkost nad njim.« Po izračunih Inštituta 8. marec torej do brezplačnih obrokov niso upravičeni niti tisti otroci, katerih družine so pod uradnim pragom tveganja revščine. Glede na njihove izračune cenzus presega že štiričlanska družina, v kateri tako oče kot mati prejemata minimalno plačo in koristita davčno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana.
Kdaj bo zakon zaživel?
Zakonodajni postopek se bo nadaljeval z javno razpravo, ki bo 9. maja, v državnem zboru pa načrtujejo, da bi bil nato zakon uvrščen na junijsko redno sejo. V Inštitutu 8. marec so izrazili prepričanje, da bo zakon o brezplačnem kosilu za vse šolarje v veljavi še pred začetkom novega šolskega leta.
