Električno vozilo je sicer primerno za vsakogar, z izjemo tistih, ki dnevno ali zelo pogosto premagujejo velike razdalje, z infrastrukturnega vidika pa zagotovo manj primerno za prebivalce blokov, saj ti lahko uporabljajo le javne polnilnice. A tudi to zavedanje, da naj bi bili mobilni s čistejšim vozilom, ne drži povsem. Čeprav električni avtomobili v zrak ne izpuščajo nobenih škodljivih emisij, zaradi česar se zdijo okolju povsem prijazni, so pri organizaciji Green NCAP ugotovili, da so lahko električni štirikolesniki včasih celo okolju škodljivejši kot njihovi naftno gnani bratje. Če namreč slednji onesnažujejo s svojim delovanjem, torej z uporabo nafte, električni avtomobili to počno na številnih drugih področjih.
Velik električni bolj umazan kot mali dizelski
Green NCAP preučuje vpliv avtomobilov na okolje glede na njihovo učinkovitost ter količine izpustov. Raziskava je zajela 67 vozil, za katere so zbrali podatke zadnjih dveh let delovanja, podatke pa so potem »razširili« na celo življenjsko dobo. Ta traja povprečno 16 let ali 240 tisoč prevoženih kilometrov. Upoštevali so izpuste, ki nastanejo med proizvodnjo vozila, proizvodnjo baterijskih sklopov pri elektrificiranih avtomobilih, izpuste zaradi izgorevanja goriva med vožnjo, vzdrževanje, proizvodnjo in dobavo pogonske energije ter sposobnost recikliranja vozila, ki seveda električnim vozilom govori v plus.
Kaj so povedale številke? Da so večji električni avtomobili lahko opazno okolju škodljivejši kot manjši bencinsko ali dizelsko gnani modeli. Ford Mustang Mach-E bo proizvedel za okoli pet ton ogljikovega dioksida več kot precej manjši peugeot 208 1,5 HDI. Primerjava je tudi pokazala, da bo električni volkswagen ID.3 v delovnem ciklu denimo proizvedel 35 ton ogljikovega dioksida, hibridna toyota prius 40 ton, dizelska škoda octavia pa 42 ton.
Baterija onesnažuje med proizvodnjo
Če avtomobili z naftnim pogonom onesnažujejo med delovanjem (izgorevanjem bencina ali dizla), električni avtomobili to počno med proizvodnja vozila in proizvodnjo baterijskih sklopov. Takrat nastaja dvakrat več ogljikovega dioksida kot med proizvodnjo avtomobilov z naftnimi motorji, velik delež zakrivi proizvodnja baterij.
Električni avtomobili torej v tem pogledu niso v tako veliki prednosti, njihovo »čisto« delovanje izniči velik izpust ogljikovega dioksida med proizvodnjo, saj tedaj nastaja dvakrat več ogljikovega dioksida kot med proizvodnjo avtomobilov z naftnimi motorji, kar gre predvsem na račun proizvodnje baterij.
Okoljevarstveni učinek električnih avtomobilov pa bi se še poslabšal, če bi upoštevali še en dejavnik: dodaten paket pogonskih baterij. Večina proizvajalcev danes nudi osemletno garancijo na baterije, torej za polovico predvidene življenjske dobe avtomobila. Če bi torej upoštevali, da bo vsak električni avtomobil v predvideni življenjski dobi potreboval vsaj dva kompleta baterij, bi predvideni izpust ogljikovega dioksida precej zrasel. Baterije namreč predstavljajo okoli osem ton izpusta ogljikovega dioksida v življenjski dobi električnega avtomobila.
Še slabše bi se električni avtomobili izkazali, če bi skrajšali življenjski cikel na 200 tisoč kilometrov. V tem primeru električni avtomobili ne bi mogli v tako kratkem času nadoknaditi vseh negativnih učinkov, ki nastanejo med proizvodnjo, saj njihov pozitiven vpliv na okolje izhaja le zaradi čistejše uporabe.
Omenjena raziskava je tudi pokazala, da so izpusti električnih vozil večinoma odvisni tudi od proizvodnje elektrike v posamezni državi. Kako čista je proizvodnja elektrike, se seveda razlikuje od okoljevarstvene naravnanosti posamezne države. Tako bo ob trenutnih razmerah volkswagen ID.3, prodan na Švedskem, na tak ali drugačen način v zrak izpustil manj kot 30 ton ogljikovega dioksida, na Poljskem pa več kot 60 ton. Vseeno pa je Green NCAP pokazal, da električni avtomobili le niso tako okolju prijazni, kot se morda zdi na prvi pogled.
