Robert Balen

Pri nas je kar nekaj občin, ki imajo vsaj en merilnik hitrosti, na prvem mestu je Ljubljana s šestimi merilniki in 26 ohišji. Merilnik stane od okoli 15.000 pa vse do 43.000 evrov, ohišje pa skoraj 7000 evrov.

Hitrost je težava na slovenskih cestah, o tem ni dvoma. Pot ustavljanja pri hitrosti vožnje že samo 10 kilometrov nad omejitvijo 50 kilometrov na uro se podaljša kar za 12 metrov, kar je lahko v naselju usodno. Zato je za doseganje večje varnosti v cestnem prometu pomembno, da v naseljih in na regionalnih cestah znižamo povprečno hitrost.

Sašo Bizjak

Manjša hitrost in manj prometnih nesreč

Z znižanjem povprečne hitrosti za samo en kilometer na uro bi se število prometnih nesreč v naseljih zmanjšalo za štiri odstotke, zunaj njih pa za dva odstotka. »Verjetnost smrti pešca ob trku pri hitrosti 50 km/h je kar 85-odstotna, pri hitrosti 30 km/h pa se zmanjša na manj kot 10 odstotkov,« so nanizali podatke v Občini Ljubljana.

Tam imajo šest stalnih radarjev in 27 ohišij ter dve mobilni merilni napravami, ki sta nameščeni v službenih vozilih.

Gabrijel Toplak

Zakon o prekrških predpisuje, da je treba postopek o prekršku začeti v 30 dneh; praviloma je kršitev obdelana v nekaj dneh, zato lastnik vozila obvestilo o prekršku lahko pričakuje v enem tednu, pravijo na policiji.

Izkušnje iz tujine in doma po besedah Občine Ljubljana dokazujejo, da število ohišij in označitev krajev izvajanja meritev hitrosti vplivata na spremembo obnašanja voznikov v cestnem prometu. »Na ta način lahko vozniki z veliko večjo verjetnostjo pričakujejo, da bo v primeru prekoračitve najvišje dovoljene hitrosti njihovo početje dokumentirano in tudi sankcionirano, ter se posledično temu primerno odzovejo, praviloma z zmanjšanjem hitrosti, kar je tudi cilj izvajanja meritev. Na lokacijah, kjer so stacionarni radarji, na dolgo obdobje opažamo trend upadanja prekoračitev hitrosti, s čimer stacionarne merilne naprave dosegajo svoj prvotni namen,« pravijo na MOL.

O denarju neradi govorijo

Tako so leta 2020 zabeležili 27.421 prekrškov, merjenih s samodejnimi merilnimi napravami, v letu 2023 jih je bilo največ, kar 60.895, lani pa nekaj manj, in sicer 58.981. Največ prekrškov zaznajo ob sobotah, glede na ure v dnevu pa med 12. in 14. uro. Najbolj kritična točka je pri radarju na Cesti v Mestni log.

Toplak

Na to, koliko denarja se nabere v občinskem proračunu, pa pogosto na občinah ne želijo odgovoriti. V Ljubljani na primer so se izvili z odgovorom, da »ne vodijo ločenih računovodskih evidenc, iz katerih bi bilo razvidno, kateri prihodki se nanašajo izključno na radarje«.

V Kopru na drugi strani nimajo težav z navajanjem številk. Imajo tri radarje, z njimi je na primer lani v občinski proračun prišlo 185.308 evrov.

V Kranju, kjer premorejo tri stacionarne radarje, en radar v vozilu in en laserski radar, pa na leto dobijo precej konkretne številke. »V Občini Kranj je bilo v letu 2024 vplačanih vseh, ne samo za prehitro vožnjo, skupaj 820.688 evrov,« so povedali v Občini Kranj. Za omenjene tri stacionarne radarje so odšteli 118.946 evrov, imajo pa na področju občine postavljenih 11 ohišij, dve še čakata na namestitev. Cena enega ohišja je 7070 evrov.

Najbolj kratki in jedrnati so bili v Občini Maribor. Tam so povedali, da za zdaj stacionarnih radarjev nimajo.

Šale na račun lokacij

A kako se odločijo, kje postaviti merilnike hitrosti? Na MOL odgovarjajo, da izbor lokacij sledi predlogom četrtnih skupnosti, upoštevajo pa tudi priporočila AVP za učinkovito izvajanje nadzora hitrosti, pa tudi na osnovi lastnih opažanj in pobud občanov ter varnostne ocene policije.

Ravno pri policiji pravijo, da na leto po vsej Sloveniji izrečejo 100.000 glob, imajo pa 197 klasičnih laserskih merilnikov hitrosti, 25 laserskih merilnikov hitrosti z video zapisom in 37 dopplerskih merilnikov hitrosti ter 17 videonadzornih sistemov Provida. V letošnjem letu je policija naročila prvi dopplerski merilnik za izvajanje meritev v gibanju v vozečem vozilu, cena omenjenega merilnika je bila nekaj manj kot 85.000 evrov.

Merilna mesta izbirajo na podlagi analiz stanja prometne varnosti: »Meritve izvajamo na odsekih, kjer prihaja do prometnih nesreč, kjer občani to želijo, in na odsekih, na katerih ugotavljamo višje in pogostejše prekoračitve hitrosti. V primeru postavitev ohišij za stacionarne merilnike hitrosti je treba upoštevati še dostop do električnega in optičnega omrežja.«

A nedavno je med prebivalci krožila šala, ki veliko pove o trditvi, kje postavljajo radarje: »V Prekmurju je bila smrtna prometna nesreča, dve na Primorskem ter ena na Dolenjskem. Takoj moramo začeti meriti hitrost na avtocesti pri izvozu iz tunela Šentvid v Ljubljani.«

Cona 30 in obvezen radar

Bralec pa je potožil, da v vse več občinah opaža zelo podobne »recepte«. Tako imenovane cone 30 rastejo kot gobe po dežju, spremljajo pa jih obvezne merilne naprave. »Vsak izbor lokacij za postavitev ohišij sledi predlogom četrtnih skupnosti, upoštevamo Priporočila za učinkovito izvajanje nadzora hitrosti, ki jih je izdala AVP, kakor tudi lastna opažanja in pobude občanov ter varnostne ocene policije,« odgovarjajo na Občini Ljubljana.

Cone 30 vzpostavljajo tudi zaradi kakovosti življenja prebivalcev posameznega območja, strategijo širitev con 30 pa bodo kmalu nadgradili.

Že tako je samo v Ljubljani po podatkih JP LPT vzpostavljenih več kot 250 območij omejene hitrosti in območij umirjenega prometa (to so območja, v katerih imajo pešci prednost pred vozili in je dovoljena igra otrok). »V ožjem mestnem jedru pa imamo še območje cone za pešce, in to meri že okrog 20 hektarov,« dodajajo.

Vandalizem je znak upora

Uničevanje radarjev in ohišij je neke vrste upor proti oblastem, a to stane kar nekaj denarja. V Ljubljani so v preteklem letu poškodovali 16 ohišij, letos pa štiri. Lani je to občino stalo 3500 evrov. »Glede na povzročeno poškodbo se oceni, ali se stacionarno ohišje popravi ali ga je treba zamenjati. Za opremo imamo sklenjeno zavarovanje, poškodovanje stacionarnega ohišja pa prijavimo policiji,« dodajajo na MOL. V Občini Škofja Loka so povedali, da pri njih vandalizem na ohišjih za radarske meritve ni pogost, do zdaj so zaznali le dva, ko so ohišja poškropili s sprejem oziroma barvo.

Arhiv bralca

Podobno so navedli v Kopru, ohišje v Pobegih je bilo v zadnjem letu dni štirikrat tarča vandalov. Skupno je bilo škode za nekaj tisoč evrov.

Vedno več vandalizma pa zaznavajo v Kranju, po njihovem postaja težava, največkrat pa opažajo, da gre za obarvanje ali zasuk ohišja radarja. »Poškodb radarjev ne beležimo. V zadnjih treh letih beležimo škodo na ohišjih za stacionarni radar v višini 1283 evrov.«