Na dogodku na temo »Biogospodarstvo nova razvojna in poslovna priložnost v agroživilstvu« je Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS predstavila priložnosti, ki jih ponuja biogospodarstvo na področju agroživilstva in rezultate štiriletnega mednarodnega projekta AlpBioEco iz programa Interreg Območje Alp. Trajnostni razvoj, krožno gospodarstvo in biogospodarstvo predstavljajo številne možnosti za nov gospodarski razvoj in oblikovanje novih razvojnih politik, zlasti na podeželju in tudi širše.
Trajnostni razvoj daje tudi možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest, trajnostne izrabe naravnih virov in prenovljen gospodarski zagon. V Sloveniji kmetijstvo prispeva glavnino zaposlenih v sektorju biogospodarstva. Največji delež dodane vrednosti je ustvarjen v sektorju prehrane, kemični in farmacevtski industriji ter na področju gozdno-lesnih verig. Dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij je izpostavila pomen agroživilstva v Sloveniji, ki se vse bolj usmerja v biogospodarstvo in trajnostno uporabo obnovljivih virov.
Potenciali, ki jih ima biogospodarstvo v Sloveniji, je zlasti lesna biomasa. Slovenija je dežela gozdov, ki pokrivajo 58,2 % površine. Neizkoriščeni potenciali lesne biomase so najvišji pri lesu slabše kakovosti, pa tudi pri stranskih proizvodih in ostankih iz lesnopredelovalne industrije. Potenciale biomase kmetijskega izvora je bolje izkoriščati v smislu kaskadne rabe – bioaktivne komponente, vlakninski materiali, volna, proizvodi višje dodane vrednosti (sirotka) in manjše bioplinarne. Obstajajo raznolike možnosti izboljšanja rabe odpadkov in stranskih tokov v živilskopredelovalni industriji. Te so najbolj izrazite v mlekarstvu in pivovarski industriji. Priložnosti so tudi v izolaciji biološko aktivnih komponent, proizvodnji mikrobnih encimov, izolaciji vlaknin za izdelavo papirja/embalaže, otrobi, tropine in drugo. Potenciale imamo tudi za zmanjšanje obsega odpadne in zavržene hrane. Po besedah Tanje Gorišek z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se biogospodarstvo pomembno vključuje v strateški načrt skupne kmetijske politike po 2021 na več ravneh.
Krožno gospodarstvo kot priložnost in prebojna inovacija
Po besedah mag. Ladeje Košir Godina, mednarodne strokovnjakinje za krožno gospodarstvo, ustanoviteljice in izvršne direktorice instituta Circular Change, sta kreativnost in inovativnost v središču krožnega gospodarstva. V Evropski uniji je poraba biomase v 59 odstotkih namenjena za proizvodnjo krmil in hrane, 17 odstotkov za bionergijo, 4 odstotke za biogoriva in 20 odstotkov za druge izdelke. Kompetence za izhod iz krize so inovativnost, kreativnost, sistemski pristop, kritično razmišljanje in oblikovanje. Krožno gospodarstvo je priložnost in prebojna inovacija. Informacije o priložnostih za razvoj krožnega gospodarstva v novem programskem obdobju je podala mag. Marija Čebular Zajec z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Preko Slovenske industrijske strategije se želi uresničiti vizijo razvoja slovenske industrije kot zelene, ustvarjalne in pametne. V okviru prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo posebej izpostavlja biogospodarstvo, ki zajema vse sektorje in sisteme, ki temeljijo na pridobivanju in predelavi bioloških virov, njihovih funkcijah in načelih.
Rezultati štiriletnega projekta AlpBioEco iz programa Interreg Območje Alp se prikazujejo v oblikovanju treh verig vrednosti in sicer na področju jabolk, orehov in zelišč. Tako lahko iz ostankov jabolk, ki nastanejo pri predelavi, izdelamo uporabne biorazgradljive slamice, ali iz jabolčnih tropin jabolčno moko obogateno z antioksidanti. Na področju zelišč lahko pridelamo zeliščno pomirjevalno sredstvo, eterična olja ali dude za dojenčke. Pri orehovi verigi vrednosti lahko izdelamo iz orehove pogače orehove namaze in orehove flipse.
