Vlada je prav zato izbrala peščico podjetij in jim podelila koncesije za urejanje voda v Sloveniji. Skrbno naj bi pregledali in ocenili ponudbe podjetij, ki so se prijavila za to delo, ki je sicer dobro plačano, pri čemer mora biti opravljeno temeljito, saj v preteklosti ni bilo vedno tako. Koncesije so podelili naslednjim podjetjem: za območje zgornje Save so izbrali Žalsko podjetje Nivo Eko s partnerji. Za območje srednje Save bo skrbel ljubljanski Hidrotehnik, spodnjo Savo bo urejalo Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto. Koncesijo za območje Savinje je dobilo lokalno podjetje Nivo Eko, porečje Drave Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj, za porečje Mure bo skrbel konzorcij Pomgrad – Vodnogospodarsko podjetje s partnerji. Ljubljanski Hidrotehnik bo imel na skrbi še povodje Soče. Koncesija za območje povodja jadranskih rek z morjem je priplavala do ptujskega vodnogospodarskega podjetja Drava, ki bo prav tako zadolženo za čiščenja gladine celinskih voda, preprečevanja onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč celinskih voda ter obalne linije morja iz okvira javne službe zaradi naravnih in drugih nesreč.
Poplave so velikokrat posledica neočiščenih vodotokov, ko nabrani material preprečuje pretočnost voda.
Razpis za izbiro koncesionarjev je odprl še Jure Leben, zdaj že nekdanji minister za okolje, ki je odletel s položaja zaradi famozne makete drugega tira, ki jo je še naročila vlada aktualnega zunanjega ministra Mira Cerarja. Podjetja oziroma njihove ponudbe je preučila strokovna komisija. Če ne bo nobenih pritožb, bo podjetjem dala zeleno luč vlada in dela se bodo lahko začela. Oziroma nadaljevala. Dela na slovenskih vodotokih namreč nikoli ne zmanjka, kot je bilo večkrat videno, so vodotoki poplavili, ker niso bili dobro očiščeni raznega materiala, ki ga je nanosilo v reke in potoke in so se naredile pregrade, ki so preprečile prost pretok vode.
Podjetja niso vedno opravila dela
Dogajalo se je namreč, da so podjetja imela koncesijo za čiščenje in urejanje vodotokov, a so samo pobrala denar, dela pa niso opravila. Pravzaprav so opravila delo zgolj na terenu, kjer je bil njihov trud viden s ceste, že nekaj kilometrov stran od glavnih prometnic pa dela niso opravili. Podjetje, ki je bilo v porečju Savinje znano po takem ravnanju, je bil propadli celjski Nivo, iz katerega izvira družba Nivo Eko, ki bo skrbela za zgornjo Savo in Savinjo.
Problematični Nivo
Poglejmo zgodbo podjetja Nivo Eko. Mnogi bi jo opisali kot klasično tajkunsko zgodbo, ko je neka družina obvladovala matično podjetje, ustanovila hčerinsko podjetje, pripeljala matično družbo v stečaj in ohranila dobičkonosno družbo, ki je bila del nekdaj državnega podjetja. A te zgodbe države ne zanimajo, ne glede na to, da je družba Nivo propadla tudi zaradi dolga državi. Prvi mož Nivoja, družbe, ki jo je pred leti tudi Dejan Židan opisal kot nezanesljivo, ker naj kljub donosnim poslom z državo ne bi opravljala svojega dela, je bil Danilo Senič, ki je neuspešno lastninil Nivo, enega izmed lastnikov podjetja Nivo Eko. Senič, med drugim celo častni konzul Gvineje Bissau, je za reševanje premoženja prenašal deleže Nivoja na ženo Tamaro, iskal vlagatelje in podobno. Nič ni pomagalo, družba je šla v stečaj. Niti milijonski posli z državo niso rešili podjetja. Z mahinacijami so se rešila nekatera hčerinska podjetja, denimo gradbeni del Nivoja in Nivo Eko, ki ga obvladuje sin častnega konzula Gvineje Klemen Senič. Prvi večji posel za Nivo Eko je prišel pred sedmimi leti, ko je Nivo že propadal. Takrat so gradili protipoplavne zaščite ob Savinji, vredne 43 milijonov evrov, no, danes naj bi, kot rečeno, Nivo Klemna Seniča skrbel za del Save in Savinjo, da bi bili med drugim reki čim manj poplavni. Sin je torej prevzel posel, ki ga je opravljal oče, za katerega pa se je izkazalo, da ga ni opravljal skrbno. Je jabolko padlo daleč od drevesa? To bi moralo biti tudi vprašanje ministrstva ob podelitvi koncesije podjetju Nivo Eko.
Podjetja, ki so dobila koncesije, bodo morala skrbeti tudi, da bodo vodotoki čisti, da zaradi naplavin ne bo prihajalo do poplav.
Ministrstvo pomirja
No, ministrstvo za okolje trdi, da je Nivo Eko izpolnjeval vse predpisane pogoje iz zakonodaje ter razpisne dokumentacije. »Strokovna komisija je zelo podrobno preverila izpolnjevanje zahtevanih pogojev. Odločitev vlade je sprejeta na podlagi poročila strokovne komisije, kjer je strokovna komisija navedla svoje ugotovitve glede posameznih prejetih ponudb.« Torej je jabolko le padlo daleč od drevesa. Sicer pa bo nad delom podjetij, ki bodo skrbela za vodotoke, po pojasnilu ministrstva skrbela direkcija za vode, ki bo opravljala nadzor. Pri čemer že takoj dodajajo, da je »obseg izvedenih nalog odvisen predvsem od vsakoletnih razpoložljivih sredstev za urejanje voda«.
