Brskanje po telefonu druge osebe vas lahko spravi tudi za zapahe
Ob ločitvah včasih nekdanji življenjski sopotniki prestopijo meje zasebnosti in se poslužijo tudi umazanih dejanj.
Med njimi je tudi brskanje po telefonu in zasebnih sporočilih, da bi pridobili umazane podrobnosti o nekdanjem zakoncu in tako tudi prednost ob deljenju premoženja, ali pa se posega v zasebnost lotijo zgolj zaradi nagajanja ali očrnitve v javnosti.
Kasacijsko sodišče v Messini na Siciliji je sporočilo odmevno sodbo, da je brskanje po ženinem telefonu tako hudo kaznivo dejanje, da bi lahko nekdanji mož tudi do deset let premišljeval o svojem ravnanju v zaporniški celici. Moški je, seveda brez privoljenja nekdanje žene, pridobil in v ločitvenem postopku uporabil sporočila iz aplikacije WhatsApp. Ključno, o čemer je odločalo sodišče, pa je bilo, da je komunikacija v aplikaciji pred zakonom enako zaščitena kot drugi dokumenti ali dopisovanje. Vrhovno sodišče je ponovno poudarilo, da pojem »dopisovanje« ni omejen na tradicionalno papirno ali telefonsko komunikacijo, temveč zajema vse oblike izmenjave misli, idej in novic, ki se izvajajo s sodobnimi sredstvi. Zato tudi klepet na WhatsAppu spada pod ustavno varstvo.
Pranje umazanega perila na sodišču
Tudi v Sloveniji smo že videli pranje umazanega perila v javnosti, ki je bilo podkrepljeno z zasebnimi sporočili, ki so prišla v javnost brez dovoljenja lastnika telefona oziroma uporabnika aplikacije. Šlo je za bodisi dopisovanje po elektronski pošti, SMS-sporočila ali sporočila spletnih aplikacij, kot so Facebook Messenger, WhatsApp ali podobne.
A pozor! Tudi v Sloveniji lahko nekoga, ki nepooblaščeno stika po telefonu in pregleduje zasebno komunikacijo ter jo celo spravi v javnost ali uporabi v svojo korist, tako ravnanje stane svobode.
Stroga pravila glede zasebne komunikacije
Slovenski pravni red relativno strogo ureja varovanje tako imenovane komunikacijske zasebnosti, so nam sporočili iz pisarne Informacijskega pooblaščenca. 37. člen Ustave Republike Slovenije določa, da je zagotovljena tajnost pisem in drugih občil ter da samo zakon lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Torej, zasebno komunikacijo lahko pregledujejo ali spremljajo samo preiskovalni organi na podlagi sodnega naloga.
Slovenski kazenski zakonik sicer podrobneje ne določa, po katerih aplikacijah ali komunikacijskih kanalih je brskanje nezakonito. Vendar pa ustaljena sodna praksa določa, da se tajnost pisem in drugih občil razteza na vse oblike komuniciranja, torej tudi na komunikacijo prek elektronske pošte, telefonije, SMS-sporočil, aplikacij za neposredno komunikacijo in drugih tehnologij, in med njimi z vidika pravno zagotovljene ravni komunikacijske zasebnosti ni razlik, še pojasnjujejo pri informacijskem pooblaščencu.
Za kaznivo dejanje se tako šteje, če se nekdo seznani z vsebino pošiljke, tudi če je ni odprl, če nekdo odpre pošiljko in se seznani s sporočilom, sankcije grozijo tudi osebi, ki bi z uporabo tehničnih sredstev prišla do vsebine sporočil na telefonu ali kateremkoli drugem komunikacijskem sredstvu, ali če nekomu drugemu omogoči, da se seznani z vsebino sporočila.
Najvišja kazen je eno leto zapora
Kazen sicer ni tako drastična, kot grozi moškemu iz Sicilije, kljub temu pa kršitelju lahko grozi celo zaporna kazen. Kazenski zakonik določa denarno kazen ali zapor do enega leta. Enaka kazen grozi osebi, ki bi brez dovoljenja pooblaščene osebe objavila dnevnik, pismo ali kakšno drugo zasebno pisanje. Ne velja pa to le za primere, ko se spreta ali ločujeta zakonca, ampak tudi na delovnem mestu ali v kakršnihkoli zasebnih razmerjih med posamezniki.
Zvezane roke delodajalcev
Prav delodajalci so na najbolj tankem ledu, ko govorimo o zasebnosti zaposlenih. Če želi delodajalec preveriti elektronsko pošto zaposlenega, mora za tako ravnanje vedno pridobiti pisno privolitev delavca, ki ne sme biti izsiljena. Ne glede na to, ali je podjetje lastnik telefona ali računalnika. Precej razvpit je bil primer, ko je podjetje preusmerilo elektronsko pošto in uporabo službenega elektronskega naslova nekdanjega zaposlenega. In kako bi lahko delodajalec razrešil kontinuiteto dela? Sodišče je že pred desetimi leti zapisalo, da bi lahko delodajalec ukinil elektronski naslov nekdanje zaposlene in hkrati pripravil samodejno obvestilo, da ta naslov ne obstaja več, pošiljatelji pa bi v podjetju poiskali novi kontakt.
Oškodovanec mora sam vložiti tožbo
Kljub vsemu pa se tistemu, ki bi zlorabil zasebnost, ne bo zgodilo nič, če oškodovanec ne bo sam vložil zasebne tožbe. Preganjanje kaznivega dejanja na zasebno tožbo pomeni, da je oškodovani tisti, ki se odloči, ali bo pričel s postopkom zoper storilca, vložil tožbo, predlagal dokaze in aktivno sodeloval na obravnavah, pojasnjujejo pri informacijskem pooblaščencu.
Na ministrstvu za pravosodje pojasnjujejo, da se res večina kaznivih dejanj preganja po uradni dolžnosti, ne glede na prijavo oškodovanca. V primeru brskanja po zasebni komunikaciji pa lahko državni tožilec začne pregon, le če je podan predlog oškodovanca. Na ministrstvu so izpostavili še eno možnost, ki jo imajo oškodovanci. Zaradi kršitve osebnostnih pravic in posega v zasebnost je mogoče vložiti tudi civilno tožbo v pravdnem postopku, na primer za uveljavljanje odškodnine.
Sporočilo sodišča v italijanskem mestu Messina pa je bilo jasno in je tudi uporabno na slovenskem prostoru: zasebnost ni opcijska, temveč temeljna pravica, ki jo je treba vedno spoštovati.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
