Več kot dva milijona evrov odškodnin

Rezilna žica na meji s Hrvaško še vsaj 10 let

Gašper Petovar
13. 4. 2019, 07.30
Deli članek:

Vlada Marjana Šarca je sprejela sklep, da se na dodatnih parcelah ob meji, kjer je nameščena rezilna žica, ugotovi javna korist za ustanovitev služnosti in obdobje obremenitve s služnostjo v javno korist zaradi opravljanja nalog nadzora državne meje. To pomeni, da bodo lastniki teh parcel dobili odškodnino od države.

STA
Ograja in konstanten policijski nadzor lastnikom parcel ob meji povzročata slabo voljo.

Zakon o nadzoru državne meje določa, da lahko policija postavi rezilno žico, bodečo žico, panelno žičnato ograjo in podobna tehnična ali druga sredstva, kot se to reče v politiki, za nadzor državne meje in preprečevanje nedovoljenega prehajanja. Te ovire lahko namestijo na zemljiščih, vodnih površinah, tako rekoč povsod in lastniki teh parcel morajo policiji, pa tudi vojski, kot smo videli pred tremi leti, omogočiti prost dostop in gibanje »za nemoteno opravljanje nalog nadzora državne meje«, pojasnjujejo na vladi.

Žica na meji s Hrvaško od leta 2015

Spomnimo, tehnične ovire, kot je Miro Cerar poimenoval rezilno žico, so na meji s Hrvaško začeli postavljati novembra 2015 po koncu vrhunca migrantske krize, ko je na dan prek naše meje nelegalno prišlo tudi 12 tisoč ljudi. Za pol leta, so takrat rekli, ko so žico nameščali, no, danes smo leta 2019 in žica je še vedno tam, pri čemer je lani kljub žici vsak mesec prek meje nelegalno prišlo vsaj nekaj sto, pa tudi tisoč in več migrantov. Celo marca letos je mejo prečkalo več kot 1200 nelegalnih prebežnikov. Kar pomeni, da naše varovanje zunanje schengenske meje kljub tehničnim oviram ni najbolj učinkovito.

No, država se je kljub temu odločila, da žica in paneli ostanejo, pri čemer so po dveh letih ugotovili, da se s postavitvijo začasnih tehničnih ovir na zemljiščih posega v ustavno pravico lastnine, za kar Zakon o nadzoru državne meje določa: »Upravičenost do nadomestila lastniku ali osebam, ki uporabljajo zemljišče na podlagi druge stvarne pravice, vpisane v zemljiško knjigo, ali na podlagi najemne ali zakupne pogodbe, omejitev lastninske pravice s služnostjo v javno korist, če je za opravljanje nalog nadzora državne meje, ki se izvaja ob državni meji, potrebna trajnejša in nepretrgana uporaba zemljišč, ki otežuje redno rabo zemljišča in traja dlje kot 24 mesecev.« Od objave vladne odločitve v Uradnem listu bo imelo ministrstvo za notranje zadeve pol leta časa, da ustanovi na teh zemljiščih služnost v javno korist.

STA
Migranti kljub vsem oviram še vedno nezakonito prihajajo v Slovenijo.

2,2 milijona evrov za odškodnine

Vlada je prvi sklep glede ugotovitve javne koristi za ustanovitev služnosti zaradi opravljanja nalog nadzora državne meje sprejela že julija 2018 – to je storila še takratna Cerarjeva vlada. Določili so služnost za deset let na 2665 parcelah, kjer so bile »začasne tehnične ovire v obdobju od 11. 11. 2015 do konca leta 2017 postavljene dlje kot 24 mesecev«. Za odškodnino lastnikom teh parcel je bilo ocenjeno, da se v desetih letih izplačata dva milijona evrov. Dodatnih sto tisočakov naj bi šlo za vodenje postopkov. Se pravi, da se za teh 2665 parcel na leto izplača 200 tisoč evrov odškodnine, to je povprečno 75 evrov na parcelo.  

Šarčeva vlada je seznam parcel, kjer bo imela država služnost, razširila na dodatnih 292 parcel, kjer je prav tako nameščena žica ali panelna ograja, ki stoji že več kot dve leti. Tudi lastnikom teh parcel bo odškodnino država izplačevala enkrat na leto, in sicer za preteklo leto, se pravi bodo lastniki zemlje, kjer sta ograja in nadzor, denar za leto 2019 dobili šele leta 2020. Tudi v tem primeru bo odškodnina za parcelo povprečno 75 evrov. Za teh 292 parcel bo država za služnost v javno korist na leto izplačala 22.000 evrov. V desetih letih bo odškodnina državo stala 220.000 evrov. Stroški pa naj bi bili tudi s samimi postopki, kar bo v desetih letih naneslo dodatnih deset tisoč evrov.

Cenilci določajo višino odškodnin

Ne bodo pa dobili vsi lastniki enakih odškodnin, 75 evrov je izračunano povprečje, dejansko pa bo višino odškodnine določil uradni cenilec. »Prva faza postopka je podaja ponudb lastnikom zemljišč za sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti. Podlaga za določitev odškodnine je cenitev izvedenca. Njena višina je odvisna od dolžine ograje na posamezni parceli, kakovosti posamezne parcele in trase ograje. Cenitve se opravljajo po pravilih stroke in ministrstvo nanje in na določitev višine nima vpliva.« 

Lastniki, ki imajo na svojih parcelah omejeno oziroma oteženo gibanje, so vsekakor upravičeni do nadomestila. V oči pa bode nekaj drugega. Miro Cerar je takrat še na položaju predsednika vlade zatrjeval, da so rezilno žico oziroma panelno ograjo postavili za pol leta. Tako je govoril ob postavitvi, a danes, več kot dve leti pozneje, žica in ograja še stojita, in kot vse kaže, država načrtuje, da bosta tam deset let. Pri čemer pa, kot rečeno, migranti še vedno nezakonito prihajajo v Slovenijo.