Združenje Sloles, ki povezuje slovenske žagarje, primarne predelovalce lesa in trgovce z žaganim lesom, je 30. novembra posredovalo sporočilo za javnost, v katerem navaja, da se slovenski primarni predelovalci gozdnega lesa, člani Slolesa, ki predstavljajo 46 odstotkov vseh žagarskih kapacitet v Sloveniji, spopadajo s pomanjkanjem gozdnih lesnih sortimentov (GLS) oziroma hlodovine, saj jim je družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) novembra prekinila dobavo. SiDG, ki se je 4. decembra odzvala na njihove trditve, iz katerih izhaja, da naj bi bila SiDG, ki je edini ponudnik GLS iz državnih gozdov, osrednji krivec, da slovenskim žagarjem primanjkuje lesa, očitke ostro zavrača.
Nedopustno in nerazumljivo
»Zdi se nam nedopustno in nerazumljivo, da po sprejetju zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, ki je omogočil mobilizacijo vse državne hlodovine praktično na enem mestu in ki naj bi v veliki meri izenačil nabavne pogoje domači predelovalni industriji v primerjavi s tujimi odkupovalci, država sprejema takšna pravila, da slovenska primarna podjetja ostanejo brez oskrbe s hlodovino za nekaj mesecev,« so zapisali člani Slolesa o novih pravilih, ki jih je julija letos sprejela Vlada RS. Pravijo, da so novembra prodajo prek javnega zbiranja ponudb po novih pravilih preusmerili v glavnem na trgovce, ki pa bodo to hlodovino lahko odprodali na trgih zunaj Slovenije.
51,1 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje je ustvarila družba SiDG.
Nizke cene lesa
Podjetje SiDG je, kot pojasnjujejo, na osnovi javnega poziva, kot ga določajo nova pravila prodaje lesa, razpisalo prodajo 150.000 kubičnih metrov lesa, pri čemer so v javnem pozivu opredelili tudi najnižje cene za posamezne GLS, ki pa so bile višje od cen na trgu, saj so zaradi vremenskih ujm po Evropi v drugi polovici leta cene lesa na slovenskem in avstrijskem trgu padle za vsaj deset odstotkov. »Kljub tem na trgu dejansko nekonkurenčnim pogojem smo člani Slolesa podali ponudbo za nakup lesa po ponujenih cenah SiDG, predvsem zaradi negotovosti dobave lesa iz zasebnega sektorja v bližajočem se zimskem času,« so zapisali in dodali, da pa je očitno nekaj kupcev, večinoma trgovcev, ponudilo nekoliko višje cene, kar je bilo odločilno za podpis pogodb o dobavi razpisane hlodovine v novembru in decembru 2017 ter januarju 2018.
Komu prodaja SiDG
Največji kupec je Lesonit, ki so mu v prvih desetih mesecih dobavili skoraj 120.000 kubičnih metrov lesa. Avstrijskim kupcem niso in ne bodo prodali nobenega hloda, temveč zgolj nizko vreden industrijski les.
Veliko slabega lesa
»S tem javnim zbiranjem ponudb se je državni les, ki bi dejansko po letnih pogodbah kot zdrav les pripadal domačim predelovalcem, prodal v večini posrednikom,« so zapisali. Na podlagi februarja letos podpisanih pogodb za dobavo lesa v letu 2017 jim je namreč družba SiDG, kot navajajo, večino od 266.000 kubičnih metrov lesa dobavila že v prvih šestih mesecih, in sicer predvsem les, okužen s podlubniki; tak les in poleg tega dejstvo, da so jim sredi leta dobavili bistveno večje količine od dogovorjenih, sta jim povzročila težave.
Izguba delovnih mest
»V kolikor hlodovina ne bo na razpolago primarnim predelovalcem v začetku meseca februarja 2018, bodo posledice še toliko večje, kar pa lahko privede tudi do izgubljanja delovnih mest v lesnopredelovalni industriji,« so zapisali. Pričakujejo, da slovenskih predelovalcev lesa ne bodo postavljali v slabši položaj od tujih, predvsem avstrijskih, obenem pa, kot so zapisali, pričakujejo razpis za prodajo po dolgoročnih pogodbah, nikakor ne le enoletnih, po enotni ceni, ki bo temeljila na povprečni tržni ceni.
