Srečko Kosovel se je rodil v Sežani. Leta 1908 so se naselili v Tomaju, kjer so živeli v šoli. Kosovel je prvič objavil svoj spis kot 11-letni otrok v otroškem listu Zvonček, v katerem opisuje Trst. V to mesto je kot otrok veliko hodil in je imelo v njegovem srcu poseben prostor. Po opravljeni osnovni šoli se je leta 1916 vpisal na realko v Ljubljani. Začel je sodelovati v srednješolskem literarnem krožku in v dijaških glasilih, izdajati je začel tudi tiskan dijaški list Lepa Vida in zbral v njem vrsto mladih, vendar ga je moral zaradi neplačanih dolgov ustaviti. Leta 1920 je tam srečal Ludvika Mrzela. Istega leta se je odzval na fašistično politiko Italije, ki je požgala Narodni dom v Trstu. Ko je leta 1922 maturiral, se je odločil za študij slavistike, romanistike in pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Sodeloval je pri avantgardistični reviji Trije labodi, ki je začela izhajati leta 1921 v Novem mestu. Leta 1925 je s svojimi vrstniki prevzel urejevanje revije Mladina. Sprva je pesnil pod vplivom moderne, posebej impresionizma J. Murna. Prevladujoči motivi so kraška pokrajina, mati in smrt. Tako najobsežnejši del njegovega pesništva govori o Krasu, zaradi česar ga imenujemo »pesnik Krasa«, kjer srečujemo impresije, ki pogosto preraščajo v prispodobo narodne ogroženosti, motive, v katerih je upodobljena ljubezen do matere in dekleta, pa izpovedi, v katerih se oglaša slutnja smrti. Nato je Kosovel prešel v ekspresionizem in razvil vizionarsko, družbeno in religiozno tematiko z osrednjo idejo o osebni in kolektivni apokalipsi, ki v sebi nosi očiščenje krivde in stvarjenje novega etosa. Konec februarja 1926 se je po nastopu v Zagorju prehladil in zbolel. Za velikonočne počitnice se je lahko vrnil v Tomaj. Tu se je bolezen ponovila in pojavili so se zapleti. Umrl je 27. maja 1926.
Dogodki
1229 – Friderik II. Hohenstaufen se okrona za jeruzalemskega kralja
1414 – na Gosposvetskem polju slovenski knez zadnjič ustoliči koroškega vojvodo, Ernesta Železnega
1848 – začetek marčne revolucije v Berlinu
1900 – ustanovljen nogometni klub Ajax Amsterdam
1915 – začetek kopenske bitke za Dardanele
1922 – Mahatma Gandi obsojen na dvoletno zaporno kazen zaradi državljanske nepokorščine
1943 – Gvajana se pridruži svobodni Franciji
1943 – nemška letala drugič bombardirajo Cerkno
1959 – Dwight Eisenhower podpiše zakon, s katerim Havaji postanejo 50. zvezna država ZDA, zakon začne veljati 21. avgusta
1965 – Aleksej Leonov kot prvi človek opravi vesoljski sprehod
2014 – Krim se priključi Rusiji
Rojstva
1828 – sir Randal Cremer, angleški mizar, politik, pacifist, nobelovec 1903
1844 – Nikolaj Rimski - Korsakov, ruski skladatelj
1848 – Nathanael Greene Herreshoff, ameriški načrtovalec jadrnic
1858 – Rudolf Diesel, nemški inženir, izumitelj
1858 – Enrijo Inoue, japonski filozof
1860 – Josipina Vidmar, slovenska podjetnica in aktivistka
1905 – Thomas Townsend Brown, ameriški fizik
1908 – Pero Pajk, slovenski esejist, književni zgodovinar, prešernoslovec
1934 – Jože Šlibar, slovenski smučarski skakalec
1956 – Ingemar Stenmark, švedski alpski smučar
1970 – Queen Latifah, ameriška pevka in igralka
Smrti
1314 – Jacques de Molay, zadnji veliki mojster vitezov templjarjev
1584 – Ivan Grozni, ruski car
1858 – Aleksander Terplan, madžarsko-slovenski evangeličanski pastor in pisatelj
1876 – Ferdinand Freiligrath, nemški pisatelj
1900 – António Nobre, portugalski pesnik
1915 – Otto Weddingen, nemški podmorniški častnik
1933 – Vendelin Vošnjak, slovenski frančiškan in Božji služabnik
1956 – Louis Bromfield, ameriški pisatelj
1967 – Marij Pregelj, slovenski slikar
1980 – Erich Fromm, nemško-ameriški psiholog, filozof
1989 – Harold Jeffreys, angleški geofizik, astronom, matematik
