Pogosto stanje pri starejših skoraj podvoji tveganje za Alzheimerja
Tudi v Sloveniji, kjer je starejših od 65 let že več kot petina prebivalstva, gre za pomembno zdravstveno vprašanje.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Gre za stanje, ki ga ima vsak osmi starejši človek, živeč doma, in skoraj vsak drugi, ki biva v domu za starejše. Pogosto ga ne opazimo, saj utrujenost, zadihanost in pozabljivost zlahka pripišemo staranju. A nova raziskava, objavljena v reviji JAMA Network Open, kaže, da gre za veliko več kot le neprijeten občutek pomanjkanja energije.
Raziskovalci Univerze v Stockholmu pod vodstvom dr. Martine Valletta so namreč ugotovili, da bi lahko bila slabokrvnost (anemija) eden od pomembnih – in kar je ključno, odpravljivih – dejavnikov tveganja za razvoj Alzheimerjeve bolezni.
Znak v krvi, ki opozarja na možgane
V raziskavo so vključili 2282 starejših ljudi brez demence, v povprečju starih 72 let, in jih spremljali skoraj desetletje. Ob začetku raziskave je 8,7 odstotka udeležencev imelo slabokrvnost. Že takrat so bili pri njih v krvi znatno višji trije označevalci, ki so znani kazalniki Alzheimerjeve bolezni in poškodb živčnih celic v možganih.
V devetih letih spremljanja je demenco razvilo 362 ljudi oziroma skoraj 16 odstotkov vseh sodelujočih – in pojavnost bolezni je bila pri tistih s slabokrvnostjo precej višja kot pri tistih z normalnimi vrednostmi hemoglobina.
Za kolikšno tveganje gre?
Po upoštevanju vseh drugih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na rezultate (starosti, spola, izobrazbe, bolezni ledvic, srca in ožilja, raka, telesne teže in jemanja vitaminskih dodatkov) so raziskovalci ugotovili, da imajo ljudje s slabokrvnostjo kar 1,7-krat večje tveganje za razvoj demence.
Pomembno je tudi, kako izrazita je slabokrvnost. Tveganje se je začelo povečevati pri vrednostih hemoglobina pod približno 14 g/dl, nad to mejo pa se je umirilo. Povezava med slabokrvnostjo in demenco je bila močnejša pri moških kot pri ženskah.
Najhuje, kadar se težave seštejejo
Najbolj zaskrbljujoča ugotovitev raziskave pa je naslednja: kadar se slabokrvnost sešteje s povišanimi krvnimi označevalci Alzheimerjeve bolezni, tveganje eksplozivno naraste.
Ljudje, ki so imeli samo slabokrvnost, so imeli le rahlo povečano tveganje. Tisti s samo povišanim označevalcem poškodbe živčnih celic so imeli 2,2-krat večje tveganje. Pri tistih, ki so imeli oboje hkrati (slabokrvnost in povišan označevalec) pa je bilo tveganje za demenco kar 3,6-krat večje.
Kaj pravzaprav povezuje kri in možgane?
Kako lahko stanje, ki prizadene kri, vpliva na možgane? Avtorji raziskave ponujajo več razlag. Najverjetnejša je, da slabokrvnost možgane naredi bolj ranljive, zmanjša njihovo odpornost in jih manj zaščiti pred bolezenskimi spremembami, ki vodijo v demenco. Ko možgani dolgo dobivajo premalo kisika, ki ga prenaša hemoglobin, se njihova sposobnost upiranja boleznim zmanjša.
Sklep raziskovalcev je pomemben: slabokrvnost je dejavnik, ki ga je mogoče odpraviti. In če jo pravočasno odkrijemo in zdravimo, bi lahko pri nekaterih ljudeh tveganje za demenco resnično zmanjšali.
Slabokrvnost pri starejših: kdaj obiskati zdravnika?
Slabokrvnost je pri starejših pogostejša, kot si marsikdo predstavlja. Po ocenah, ki temeljijo na merilih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), je slabokrvnih približno 12 odstotkov starejših od 65 let, ki živijo doma, med stanovalci domov za starejše pa se ta delež povzpne na 47 odstotkov.
V Evropski uniji naj bi bilo slabokrvnih približno 15 milijonov starejših, številka pa bo zaradi staranja prebivalstva hitro naraščala.
Tudi v Sloveniji, kjer je starejših od 65 let že več kot petina prebivalstva, gre za pomembno zdravstveno vprašanje.
Težava je, da so znaki slabokrvnosti pogosto prikriti: utrujenost, oslabelost, zadihanost ob naporu, omotica, glavobol, bleda koža, hitrejše bitje srca, občasno šumenje v ušesih in težave s spominom ali zbranostjo. Vse to ljudje zlahka pripišejo kar staranju samemu.
Najpogostejši vzrok slabokrvnosti je pomanjkanje železa, ki lahko nastane zaradi motenj v prebavilih, skritih krvavitev (na primer iz želodca, razjede ali črevesja), pomanjkanja vitamina B12 in folne kisline, pogosto pa je posledica kroničnih vnetnih in rakavih bolezni ali ledvične okvare. Vzrok je treba vedno ugotoviti, saj lahko samo jemanje železa brez preiskav prikrije resnejšo bolezen, ki se za slabokrvnostjo morda skriva.
Preprost izvid, ki lahko veliko pove
Preiskava krvi, s katero ugotovimo slabokrvnost, je preprosta, hitra in široko dostopna. Pri starejših, ki se srečujejo z neobičajno utrujenostjo, zadihanostjo ali upadom telesnih zmožnosti, je zato vredno obiskati osebnega zdravnika in ga zaprositi za pregled krvne slike.
