Zavržemo kar tretjino vse pridelane hrane
Čeprav je proizvodnja hrane zadostna, je vsak osmi prebivalec našega planeta lačen, vsak tretji pa trpi zaradi pomanjkanja hrane. K temu nesmislu pripomore globalna krivica z neenako razporeditvijo hrane, poglavje zase pa je tudi naš odnos do hrane in količina zavržene hrane.
Samo v Evropi je na letni ravni zavržemo okoli 88 milijonov ton. Po ocenah Evropske okoljske agencije vsako leto zavržemo približno tretjino pridelane hrane, nič kaj boljše pa niso številke iz Slovenije. Kot je razvidno iz tabele statističnega urada, je v letu 2018 nastalo skoraj 139.900 ton odpadne hrane, od tega več kot polovica v gospodinjstvih. Vsak prebivalec je v povprečju »ustvaril« za 68 kilogramov hrane, ki je ni pojedel, ampak jo je zavrgel. Zavržena hrana pa je sporna tako z moralnega in socialnega vidika kot tudi z vidika porabe naravnih virov. Posredno škodljivo vpliva na okolje tudi zaradi uporabe pesticidov in gnojil ter zaradi emisij toplogrednih plinov, ki nastajajo bodisi zaradi procesa pridobivanja hrane, na primer pri reji živali, bodisi zaradi predelave ali odstranjevanja odpadne hrane – pri kompostiranju in odlaganju odpadne hrane. Pri tem pa ne gre pozabiti še na dejstvo, da hkrati z zavrženo hrano zavržemo tudi delo, torej čas in znanje, ter energijo, ki sta bila vložena v pripravo hrane.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
