Arhiv NTRC

 Spomnimo, da je vlada konec maja sprejela izhodišča za pripravo novele Zakona o zdravstveni dejavnosti. Med drugim predvidevajo omejitve za dodatno delo zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih. Ti bi lahko ob nekaterih pogojih dodatno delali le v drugih javnih zdravstvenih zavodih in ne več tudi pri zasebnikih. Na nastajajočo zakonsko novelo so se odzvali v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije, kjer menijo, da zgolj urejanje zaposlovanja ne bo rešilo osnovnih težav javnih zavodov. Ključno težavo namreč vidijo v neenakosti med javnimi zavodi in koncesionarji. Po obstoječi zakonodaji namreč koncesionarji, ki nimajo enakih odgovornosti in obveznosti, kot so plačilo regresa in nadomestila za bolniško odsotnost, prejmejo enako plačilo kot javni zavodi.

Najprej pravične cene

Prav javni zdravstveni zavodi, bolnišnice in zdravstveni domovi državljanom zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo in dostop do vseh storitev ter nudijo celotno paleto zdravstvene oskrbe, so med drugim zapisali v javnem pismu predstavniki združenja zdravstvenih zavodov. Ministrstvo za zdravje pozivajo, naj pred sprejetjem zakonske novele uvede pravične cene. Opozorili so, da so v cenah zdravstvenih storitev na bolnišnični ravni priznani stroški za izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva. A te storitve smejo po zakonodaji izvajati samo javni zdravstveni zavodi, čeprav so njihove cene enotne za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti. Moti jih, da tudi koncesionarji, ki teh storitev sploh ne smejo izvajati, prejemajo dodatek za neprekinjeno zdravstveno varstvo. Ob tem izpostavljajo primer, ko bolnišnice in koncesionarji prejemajo enako plačilo za opravljeno bolnišnično storitev, pri kateri je plačana tudi diagnostika računalniške tomografije (CT) in magnetne resonance (MR). A tisti koncesionarji, ki nimajo lastne opreme za CT in MR, napotijo bolnike z napotnico k drugemu izvajalcu, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije temu izvajalcu plača opravljeno storitev. Tako mu opravljeno storitev plača dvakrat, so kritični v združenju zdravstvenih zavodov, ki mu predseduje doc. dr. Milena Kramar Zupan.

Drugačno podeljevanje koncesij

Eden od ukrepov za zaščito javnih zdravstvenih zavodov mora biti po mnenju omenjenega združenja tudi sprememba načina podeljevanja koncesij. Predlagajo, naj ministrstvo za zdravje koncesionarjem omeji obseg storitev glede na njihovo pogodbo in zmogljivosti. Pomembno se jim zdi, da koncesionarji zaposlujejo lastne zaposlene in da ne najemajo zdravstvenega osebja iz javnih zdravstvenih zavodov, ki opravijo delo kot samostojni podjetniki ali s podjemnimi pogodbami. Prav tako morajo imeti vnaprej določen obseg storitev, ki ga ne smejo povečati brez spremembe koncesijske pogodbe ali podelitve nove koncesije. Trenutno je omogočena tudi skrajnost, ko se lahko vsi zdravniki neke specialnosti dogovorijo in samo z eno koncesijo neomejeno izvajajo zdravstvene storitve za državljane, še opažajo v združenju.

 Moratorij na koncesije za pet let?

Mag. Janez Kramar, direktor Zdravstvenega doma Velenje, največjega zdravstvenega zavoda v Šaleški dolini, predloge oziroma opozorila združenja zdravstvenih zavodov podpira. »Prav je, da v zdravstvu tudi za koncesionarje veljajo enaka pravila in zakonodaja kot za javne zavode glede plačnega sistema z napredovanji, kolektivne pogodbe, akreditacije glede kakovosti, javno naročanje in podobno. Ob tem želim poudariti, da v javnem zdravstvenem zavodu ne moremo nagrajevati zaposlenih, kot bi si želeli, upoštevati moramo zakonodajo. Tudi na področju naročanja. Tega koncesionarjem ni potrebno. Večina koncesionarjev prav tako nima opravljenih akreditacij glede kakovosti, torej nima recertifikacij, nima stroškov glede tega in še bi lahko našteval.«

Za izboljšanje delovanja javnih zdravstvenih zavodov je po Kramarjevem mnenju treba dovoliti zaposlenim v javnih zavodih dopolnilno delo v lastnem zavodu. »Prav tako je treba uvesti moratorij na koncesije za pet let na primarni in sekundarni ravni. Zagotoviti je treba, da koncesionarji lastne zaposlene zaposlujejo pod enakimi pogoji kot javni zdravstveni zavodi. Prav tako je potrebno prepovedati opravljanje zdravstvene dejavnosti tistim zdravstvenim delavcem, ki svoje delo in znanje prodajajo, niso pa nikjer zaposleni.«

Preberite še ...

· Začetki na Petrolu

Se še spomnite, česa ste se naučili na vaš prvi delovni dan?

 Storitev pod enakimi pogoji

Prizadevanja Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije podpira tudi dr. Hana Šuster Erjavec,direktorica Zdravstvenega doma Žalec, pri čemer poudarja: »Javni zdravstveni zavodi in koncesionarji tvorimo javno zdravstveno mrežo, da državljani prejmejo zdravstvene storitve pod enakimi pogoji, ne glede na to, ali je storitev opravil javni zavod ali koncesionar. Vendar pravna podlaga za koncesionarje kot zasebnike, ki delujejo v obliki gospodarske družbe (s. p., d. o. o. …), in za zdravstvene zavode ni enaka. To se odraža v različnih pogojih dela. Menim, da je prav, da na to javni zavodi opozorimo ter da nas Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije kot naša krovna organizacija pri tem zastopa in podpira.«

 Prisiljeni v neučinkovitost?

Na neenak položaj med javnimi zdravstvenimi zavodi in koncesionarji opozarja tudi mag. Anton Zidar, direktor Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah: »Zdravstveni domovi nimamo toliko svobode pri vodenju, iskanju rešitev in sprejemanju poslovnih odločitev, kot jih imajo koncesionarji. Upoštevati moramo številne dodatne predpise, ki jih koncesionarjem ni treba. Prav je, da Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije opozarja na omenjene neenakosti. Upam, da jih bodo pristojni čim prej odpravili.«

Zdravstveni domovi imajo, kot še poudarja direktor Zidar, tudi več zakonskih omejitev pri iskanju nemalokrat relativno preprostih rešitev, ki bi lahko bile hitre in učinkovite. »Zato smo prisiljeni iskati rešitve, ki niso najbolj učinkovite in uspešne niti za bolnike niti za poslovanje zdravstvenega doma.« (Foto: Andraž Purg) 

 Članek si v celoti preberite v tiskani izdajni Novega tednika, 8.8. 2024