Arhiv NTRC

»Moja prababica je imela štirinajst otrok, druga šest, tretja pet. Živela sem v prepričanju, da je zanositi mačji kašelj. Predvsem mi je zabavno, da sem bila celo življenje tako zelo stroga glede zaščite in da sem po potrebi pretirano in goreče osveščala tudi svojo okolico,« pove učiteljica solopetja v žalski glasbeni šoli, ki se je trudila zanositi šest let, preden ji je to končno uspelo. Danes je mamica prisrčne in sladke osemmesečne Zare. A do največje sreče na svetu je morala prestati kar nekaj preizkušenj.

Postopki čustveno breme

Za operno pevko, ki je med drugim nastopila v muzikalu Veronika Deseniška, so štirje postopki punkcije jajčnikov, pet transferjev in devet prenesenih zarodkov izvrstne kakovosti. Kot pravi, so se težave vrstile druga za drugo, slab spermiogram, bolezen ščitnice, podhranjenost z vitaminom D, visok prolaktin, pregrada v maternici, slab odziv na zdravila. »V vsak nov postopek sem šla z velikim veseljem, žarom in upanjem. Vsak negativen test nosečnosti me je nato vrgel na kruta tla realnosti. Sledila sta žalovanje in obup. Sploh začetni postopki so bili veliko čustveno breme, takrat sem posegla tudi po pogovorih s strokovnjaki,« se danes, ko je na srečo vse to že za njo, spominja Novakova.

Ustavili so mu srce

Decembra 2021 je na potrditvenem ultrazvoku le izvedela, da sta se oba zarodka ugnezdila, da sta primerne velikosti in da imata popoln srčni utrip. »Po pregledu sem še 40 minut sedela v čakalnici, da so se mi prenehala šibiti kolena. Kakšna sreča!« Na žalost sreča v takšnem obsegu ni trajala dolgo. »Sestra me je konec istega meseca za rojstni dan peljala na samoplačniški ultrazvok, da je lahko še ona videla zarodka. Zdravnica je najprej preverila Zaro. Nato je z ultrazvokom pregledala drugega otročka in nastala je smrtna tišina. Vedela sem, kaj to pomeni. Tišina je postala boleča. Zarodek je bil vodeničast, otekel po celem telesu. Iskreno mi je povedala, da jo skrbi,« pripoveduje Novakova in dodaja, da je tudi pregled nuhalne svetline pokazal odstopanje, kar je zanjo pomenilo dolgo čakanje na amniocentezo, diagnostično metodo, s katero zdravniki testirajo morebitne bolezni ploda. Pred Bibo je bil spet dolg teden čakanja, preden je prejela klic s prvimi rezultati. »Šok. Otrok ima trisomijo 18, ki ni združljiva z življenjem. Fantek. Takrat sem izvedela tudi, da je Zara deklica in da je z njo vse v najlepšem redu.«

Sledila je Bibina najhujša izkušnja v življenju, čeprav je vedela, da ima nekako srečo, da živi v času, ko je to sploh mogoče. Medicinsko osebje je plodu z injekcijo kalijevega klorida ustavilo srce. »Nenadzorovano sem zajokala. Vsi so se ustavili, sestra Severina me je objela. Kako simbolično, saj bi se moj fantek imenoval Severin. Ginekolog Pušenjak mi je uresničil željo in naredil še zadnje slikice za spomin, da bo imela Zara spomin v dnevniku.«

Preberite še ...

Zanimivosti

Presenetite jo drugače kot običajno

Prijateljice so skrivale nosečnost

Kljub vsem preizkušnjam, ki jih je dala skozi, je bila zanjo nosečnost od prvega dne čudovita. »Skoraj ničesar ne bi spremenila. Edina stvar, ki me je prizadela, je, da mi najboljše prijateljice niso upale povedati, da so noseče, da ne bi bila žalostna. To se me je dotaknilo, saj je njihova sreča tudi moja sreča in moja zgodba nima zveze z njimi,« pravi sogovornica, ki se je nekaj tednov po porodu začela zavedati, da je življenje lepo. »Vse težave so se mi naenkrat zdele majhne in nepomembne. Zara mi je dala zagon za nove projekte, podvige, umirila me je, pokazala mi je nov smisel. Čudovito je.«

Biba danes vsem, ki si prizadevajo zanositi, svetuje, naj ne čakajo predolgo, da se samo od sebe zgodi. »Pojdite po napotnico za zdravljenje neplodnosti in opravite vse preglede. Na tej poti se zavedajte, da smo privilegirane, saj živimo v eni redkih držav, ki nam zdravstvo omogoča umetno oploditev, drugje so takšne storitve plačljive.«