Da je lahko pouk precej drugačen, kot smo ga vajeni, smo izkusili tudi dijaki 4. a razreda biotehniške gimnazije na Grmu Novo mesto – centru biotehnike in turizma. Pri predmetu biotehnologija smo odločili za izdelavo projektne naloge z naslovom Iz čistega vira teče čista voda – A fonte puro pura defluit aqua.

V projektni nalogi smo ugotavljali pitnost vode iz dveh studencev v Kočevskem rogu, in sicer iz studenca pri partizanski bolnišnici Jelendol in iz Bradačevega studenca. Pri tem smo združili prijetno s koristnim: raziskovali smo problem pitne vode med 2. svetovno vojno, ki nas zelo zanima, pridobili veliko novega znanja za uspešen zaključek srednješolskega izobraževanja, sočasno pa iz šolskih klopi pobegnili v čisto, neokrnjeno naravo.

Kočevski rog je sicer planotasto pogorje v jugovzhodni Sloveniji. Grajen je iz apnenca in dolomita, zato so zanj značilni kraški pojavi. Površinskih tekočih voda ni, izjema so le nekateri studenci. Povod za izdelavo te naloge je bila ravno problematika pomanjkanja vode v Kočevskem rogu med 2. svetovno vojno. S tem je povezana iznajdljivost partizanskih bolnišnic, ki so delovale v Kočevskem rogu, pri oskrbi z vodo ter na to navezujoči studenci.

Pomanjkanje vode nam nazorno prikaže pričevanje zdravnice Božene Grosman iz roških gozdov iz časa nemške ofenzive oktobra 1943: »Vreme je bilo suho, še nahoda ni nihče dobil, a mučila nas je huda žeja, vode pa daleč naokrog nobene. S severne strani drevja sem trgala mah, ga stiskala in posamezne kapljice vode precejala skozi robec«.

V letih 1942 do 1945 je v Kočevskem rogu delovalo več bolnišnic oziroma bolnišničnih postojank, sestavljenih iz več lesenih barak, pod enotno upravo in skupnim imenom Slovenska centralna vojno-partizanska bolnišnica (SCVPB). Bolnišnice so za zalogo vode skrbele na različne načine. Vodo so s t. i. bankami prinašali na hrbtu več kilometrov daleč iz studencev in luž. Banka je okrogla lesena posoda z naramnicami in odprtino za polnjenje in praznjenje na strani. V samih bolnišnicah so tudi stregli deževnico iz streh barak, ki se je po lesenih žlebovih stekala v kadi. Pozimi in spomladi so si za polnjenje vodnih zalog pomagali s snegom.

Naše projektno delo, v katerem smo se posvetili iskanju studencev v Kočevskem Rogu in analizam pitnosti vode, je bila sestavljeno iz dela na terenu in laboratorijskega dela. Sprva je bilo potrebno na terenu odvzeti vzorca vode iz obeh studencev. Za nadaljnje laboratorijske analize smo vzorca vzeli sterilno, torej ob plamenu špiritnega gorilnika. Razvili smo zanimiv način vzorčenja, saj so bile odprtine pri studencih zelo ozke in so onemogočale nemoteno jemanje vzorcev. Tisti, ki naj bi odvzel vzorec vode, je legel pred studenec, drugi pa je s pomočjo držala, ki smo ga izdelali sami, držal špiritni gorilnik nad vodo v studencu. Odvzemalec je s sterilno laboratorijsko steklenico ob prižganem špiritnem gorilniku zajel vzorec vode. Vzorca vode iz obeh studencev smo nato dali v hladilno torbo in ju prenesli v šolski biotehnološki laboratorij. Na terenu smo določili tudi fizikalne in kemijske lastnosti vode, kot so pH, temperatura, motnost, barva in vonj vode.

Naše delo se je nadaljevalo v šolskem laboratoriju, kjer smo določili skupno število mikroorganizmov in najbolj verjetno število koliformnih organizmov v vodi. Koliformni organizmi so mikroorganizmi, ki se pogosto nahajajo v vodah, ki so onesnažene s fekalijami. Kljub temu, da sta oba preiskovana studenca daleč stran od naselij, nas je vseeno zanimalo, ali se v njunih vodah pojavljajo koliformni organizmi. Le-ti so namreč prisotni tudi v naravi, njihova prisotnost pa nas opozarja na precejšnjo verjetnost, da so v vodi prisotni tudi patogeni (bolezenski) mikroorganizmi in da taka voda ni primerna za uživanje.

Na osnovi naših analiz smo ugotovili, da voda iz nobenega od preiskovanih studencev ni pitna, ker vsebuje skupno število mikroorganizmov in koliformne organizme, katerih vsebnosti presegata mejne vrednosti, določene v veljavnem Pravilniku o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Studenca se nahajata v gozdu, daleč stran od kmetijskih površin in naselij, zato smo sklepali, da koliformni organizmi izvirajo iz blata z dna posameznega studenca. To smo potrdili tudi z laboratorijsko analizo blata.

Izvajanje analiz je potekalo štiri tedne. Tri tedne smo analizirali vodo, četrti teden pa blato. Ob odvzemih vzorcev smo uživali v druženju in svežem zraku ter občudovali mogočnost gozdov Kočevskega roga. Pa še kratek nasvet. Če bo tudi vas pot zanesla v Kočevski rog, pa si le vzemite s seboj plastenko pitne vode.