V naši državi bi potrebovali dva planeta in tri četrt
Pozabite na osebne in državne dolgove; še veliko bolj bi nas moral skrbeti dolg povsem druge vrste. 2. avgusta je namreč nastopil t. i. »dan ekološkega dolga«. Človeštvo je minuli teden v sredo izkoristilo vse naravne vire, ki jih ima v enem letu na voljo, in vstopilo v ekološki dolg do prihodnjih generacij.
Gozdove sekamo hitreje, kot lahko ti znova zrastejo, ribe lovimo tako prekomerno, da se nimajo časa razmnožiti do zdravih staležev, v ozračje oddajamo več ogljikovega dioksida, kot ga lahko oceani in gozdovi absorbirajo. V organizaciji WWF Adria so opozorili, da posledice globalne prekomerne porabe naravnih virov po vsem svetu postajajo vse očitnejše – v obliki izginevanja gozdov, suš, pomanjkanja vode, erozije tal, kopičenju ogljikovega dioksida v ozračju in izgubi biotske raznovrstnosti.
V mednarodni raziskovalni organizaciji Global Footprint Network (GFN) so zato leta 1997 začeli računati »ekološki dolg«. Tistega leta je dan tega dolga nastopil »šele« konec septembra, naslednjih dvajset let pa se je po koledarju vztrajno pomikal nazaj in letos padel že v začetek avgusta. Po ocenah strokovnjakov smo v tovrsten dolg vstopili v začetku 70. let prejšnjega stoletja, zdaj naravne vire porabljamo že 1,7-krat hitreje, kot jih ekosistemi lahko regenerirajo. Globalno torej porabljamo za 1,7 planeta naravnih virov, čeprav imamo na voljo le eno Zemljo, so v organizaciji WWF Adria povedali preprosteje. Še precej slabše od svetovnega povprečja je stanje v Sloveniji: ta bi za trenutno porabo potrebovala kar 2,75 planeta.
Enemu Zemljanu pripada 1,8 hektarja biološko produktivnih površin
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
