Arhiv NTRC

Celotni intervju je objavljen v tiskani številki Novega tednika. V njem celo o tem, ali je virus naraven ali morda umetno ustvarjen in o tem, da nas ni presenetila samo epidemija, ampak pred tedni tudi potres. Kaj bi silovit potres pomenil za naše območje? Več v Novem tedniku.

»Na splošno pri oceni epidemije lahko povem, da Splošna bolnišnica Celje obvladuje število obolelih in hospitaliziranih bolnikov. Če bi se število obolelih znova povečalo, imamo pripravljenih nekaj načrtov, med drugim tudi – če bi bilo torej to potrebno in bolnišnica ne bi mogla več obvladovati števila okuženih ter obolelih – tako imenovano nadomestno bolnišnico.

V srednji zdravstveni šoli?

Da. Tam bi uredili bolnišnico za sto do 150 ljudi. Ta šola je v neposredni bližini bolnišnice, kar je s stališča logistike najboljše.

Mislite, da bo prišlo do tega?

Vsi upamo, da ne bo. Je pa to načrt, ki je pripravljen.

Se bomo spomladi vsaj malo izvili iz te epidemije? Nas čaka poletje vsaj malo blizu »normalnosti«?

Morda. Sem eden tistih, ki je zelo skeptičen pri tem razmišljanju in napovedi. Tudi zaradi razdvojenosti družbe. Kako bo spomladi in poleti, je odvisno od vsakega posameznika in od vseh nas, od tega, kako smo samozaščitni in kako zaščitno ravnamo do drugega. Tudi jaz želim, da bi pomlad prišla kmalu. A se zavedam, da bomo morali z virusom bivati dalje. Kajti v nedogled s takšnimi ukrepi, kot so zdaj, ne bomo mogli živeti. Tega se zaveda tudi vlada, zato je pripravila načrt sproščanja ukrepov ...

Preberite še ...

Novice · Oglas

Iščete novo banko? Izberite modro.

… že lani, a ga je povozila …

Strinjam se s tem, ampak bom na tej točki dejal, da nekateri napačno mislijo, da ljudje v vladi sedijo križem rok in sprejemajo ukrepe, ki so ali niso človeški. Ne sedijo tam kar tako. Tudi sam sem bil nekajkrat navzoč na sestankih vladnih delovnih skupin, kjer so sprejemali določene zadeve. Vlada, ministri in stroka poskušajo slediti temu, da javnega življenja ne bi zapirali kar tako, ampak ker so ti ukrepi nujni. A je res, da se včasih zgodi, da vlada nekaj sprejme, nato čez nekaj dni nek ukrep spet spremeni. Tudi v drugih državah je podobno. Poglejva Nizozemsko ali Švedsko. Tam so se odločili najprej za mile ukrepe, a se je izkazalo, da je to napačno. Zdaj sprejemajo ukrepe, kot smo jih sprejemali mi.

Imate stik s terenom, z ljudmi, med njimi so tudi zdravstveni strokovnjaki. Na drugi strani dovolj poznate delo vlade. Ali po vašem mnenju vlada vse te odločitve vedno sprejme res na podlagi stroke? Bi morali v odločitve biti vpeti strokovnjaki še s katerih drugih področij dela?

Najverjetneje bi lahko bili. Vedno je tako, da bi lahko bil v teh skupinah še kdo, a zakaj ni tako – o tem ne bi rad zavzemal stališča. Vem pa, da mora naša država slediti predvsem tistim ukrepom, ki so se kot dobri pokazali v drugih primerljivih državah. Velikokrat opažam, da Slovenija povzema ukrepe po zgledu Avstrije. Ko ukrepi preidejo v regionalno območje, je vse odvisno od razmer in temu moramo ukrepe nato prilagajati.

Prej ste omenili, da je vse odvisno od tega, kako smo zaščitni do sebe in drugih. Vas je presenetilo to, kar je epidemija pokazala v razmerju do drugih, najranljivejših? Ste pričakovali, da bo ljudem bolj mar za svoj zdravje in za zdravje sočloveka?

Moram reči, da sploh nisem presenečen, ker spremljam tudi nekaj svojih znancev, ki imajo do vse situacije odklonilen odnos. Imam tudi nekaj prijateljev, ki so celo zagovorniki tega, da ta virus ne obstaja in da gre le za navadno gripo, ki se tako ali tako prenaša vsako leto, ali menijo, da so razmere naša vlada ali vladajoči na globalni ravni izkoristili sebi v prid. Tisto, kar me neizmerno kot človeka moti in to vedno jasno povem, je, da se veliko ljudi zelo brezbrižno obnaša do najranljivejših skupin. A ne samo tako, da ne nosijo zaščitnih mask ali da čakajo možnost spremembe odloka, ki zahteva nošenje mask. Govorim o tem, da me moti, ko nekdo reče, če zbolijo starejši, »češ, saj je že dovolj star in ni nič narobe, če se poslovi«. Morda se grdo sliši, kar bom rekel, a ne razumite me narobe – lahko se kot družba odločimo, da se bomo od zdaj naprej poslavljali od vseh ljudi, starejših od 70 let. Ampak nekdo, ki je zgradil to družbo, nam dal možnost življenja, si zasluži starost preživeti v miru in z dostojanstvom. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: SHERPA)