Inštitut za nutricionistiko je danes pripravil strokovno konferenco o dobrih in slabih maščobah ter zmanjševanju trans maščob v prehrani. Zadnji rezultati raziskav kažejo, da je na tržišču Slovenije in balkanskih držav vedno več živil, ki vsebujejo te zdravju škodljive snovi, je na novinarski konferenci po dogodku dejal Igor Pravst iz inštituta.

V Sloveniji vre. Slovenke in Slovenci se množično, oboroženi z noži in košarami, zbiramo na poljih in travnikih, kjer z zadnjicami v zrak rijemo po zemlji. Tujcem se verjetno zdimo malo čudni in se sprašujejo, le kaj smo izgubili na tistih pustih poljih, kjer je ravno skopnel sneg. Seveda se ne dogaja nič posebnega, le sezona regrata se začenja. Pri nabiranju in oboževanju regrata smo prvi in edini na svetu! Kakšna sreča, da ga imamo! Samo da pridemo do tiste sklede regrata, pa za dobro voljo in počutje ne potrebujemo nič drugega! Naj se gredo solit politika, kriza in akademski zaslužki, mi imamo svoj regrat. Strast do tega »plevela« smo raziskovali in začutili tudi pri znanih obrazih. Juhej, od pogovora o regratu je lahko boljši samo še – regrat! Seveda smo želeli najti tudi koga, ki bi do tega travniškega posebneža gojil vsaj mlačen, če ne odklonilen odnos, vendar ga nismo našli. A kdo ne mara regrata?

Svet okrog nas je v zadnjih desetletjih postal bistveno bolj onesnažen, v stvareh, ki nas obkrožajo, in v hrani, ki jo kupujemo, pa se skrivajo številne snovi, ki se nalagajo v našem telesu.

Že od otroštva nas učijo, kako zdravo je sadje. V naši prehrani bi ga moralo biti čim več, saj ob pomanjkanju vitaminov telo hitro izgubi odpornost in lahko zbolimo. A prav to, da sadje velja za zdravo, vešče izkoriščajo proizvajalci živilskih izdelkov.

Pred dobrimi petimi leti je imel bosanski pevec Halid Bešlić hudo prometno nesrečo, zaradi katere ima še danes težave z nosom in težko diha.

Raven toksičnih mešanic ostankov pesticidov v hrani na trgu se je leta 2013 znova zvišala. Rezultati nadzora, ki jih je ta teden objavila Evropska agencija za varnost hrane (Efsa), so pokazali, da je 27,3 odstotka vsega sadja in zelenjave v supermarketih vsebovalo več kot en pesticid, potem ko je leta 2012 ta delež znašal 26,1 odstotka.

Shujšate lahko že samo s tem, da intenzivneje dihate. Da je to mogoče, dokazuje raziskava avstralskih strokovnjakov, o kateri so nedavno poročali v British Medical Journal. Ko začnete z dihalnimi vajami, z globokim dihanjem, bo telo bistveno bolje delovalo, ker bo imelo več kisika. Ta vpliva na čisto vse funkcije v telesu, zato se bo izboljšalo tudi splošno zdravje.

Po nekaterih podatkih naj bi imeli kar dve tretjini Slovencev povišan holesterol v krvi. Bolj kot holesterola pa bi se morali bati nezdravega življenjskega sloga.

O tem, kako poskrbeti za zdravje, vemo v teoriji (skoraj) vse, v praksi pa nato zaškriplje. Gre znanim Slovenkam kaj bolje? Nekaj smo jih pocukali za rokav in povprašali, kako kaj skrbijo za zdravje in kaj jim najbolj pomaga, kadar zbolijo. Zaupale so nam tudi svoje skrivnosti za hujšanje, kako premagati (spomladansko) utrujenost in kako si lahko videti dobro kljub neprespani noči. Preverite.

Raziskava Evropske komisije (EK) je pokazala, da v EU vsako leto zavržemo ogromno živilskih odpadkov, kar 180 kilogramov na prebivalca ali drugače povedano za 250 evrov hrane. Zato smo za vas pripravili uporabne nasvete, kako ravnati s presežki hrane.

Mnogi smo si čez praznike in zadnje leto nabrali nekaj odvečnih kilogramov, ki se jih zdaj nikakor ne moremo znebiti. Posledica preobilja hrane in alkoholnih pijač v decembrskih praznikih pa so tudi zamaščena in utrujena jetra.

Mišičnjaki so odkrili nov način za pridobivanje mišične mase – pitje materinega mleka. In kjer je povpraševanje, tam je tudi ponudba, zato je mogoče na spletnih prostranstvih odkriti številne ponudnice domnevno najboljšega prehrambnega dopolnila na svetu.

Zveza Romov za Dolenjsko je pripravila posvet o Romih v zdravstvu. Podoben je bil že pred dobrima dvema letoma, večina problemov pa je ostala enaka.

Imunski sistem je tako zapleten, da znanost še danes marsičesa, kar se dogaja v njem, ne zna pojasniti. V boju našega lastnega telesa proti napadalcem od zunaj ali znotraj nastopa toliko različnih celic, ki so odgovorne za točno določene dejavnosti, da nihče pravzaprav ne ve, v katerem trenutku obrambni sistem res deluje optimalno.

Ste se kdaj ulegli v posteljo, utrujeni od celodnevnih aktivnosti, toda kljub temu niste mogli zaspati? Ste se ponočni pogosto prebujali? Razlog temu bi lahko iskali tudi v hrani, ki jo jeste pred spanje. Tem sedmim jedem bi se vsekakor morali izogibati pred večernim počitkom.