Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Tam, kjer raste lopaška aronija


Tatjana Cvirn
3. 8. 2022, 08.57
Posodobljeno
07. 08. 2022 · 17:15
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

Do veliko spoznanj in sprememb v življenju pridemo ponavadi tako, da iščemo načine, kako izboljšati svoje počutje in zdravje. Tako je bilo tudi pri Darji Dimec z Lopate pri Celju. Od otroštva je bila bolj bolehna. Zato je iskala različne zdravilne snovi in našla aronijo, ki ji je pomagala premagati zdravstvene težave. Danes lahko na osnovi lastnih izkušenj svetuje drugim in jim postreže z izdelki iz lopaške aronije, kot je poimenovala svojo blagovno znamko.

1659517105_kmetija_dimec_083.jpg
Arhiv NTRC

 Nekaj deset sadik je pred leti najprej posadila, da bi imela svoj zdravilni sok. A ker je bilo zanimanje zanj veliko tudi med drugimi ljudmi, se je družina odločila razširiti nasad te vedno bolj priljubljene grmovnice. Danes raste na Lopati tisoč sadik, ki v najboljših letinah dajejo tudi do dve toni jagod. Iz njih Darja stisne sok, pripravi sirup in čaj, skuha marmelado in izdela zanimive sadne rolice z banano. Ob tem ponuja tudi sušene in mlete plodove, ki jih lahko dodamo jogurtom, smutijem ali kar v testo za različne sladice in kruh. »Predelavo aronije imamo kar sami, da je ni treba nikamor voziti in je sveže predelana.«

Več kot dva metra so že visoki grmi s plodovi, ki v teh dneh postajajo vedno temnejši. Sredi avgusta bodo zreli za obiranje. Takrat bo morala poprijeti cela družina, običajno pri tem pomaga še kdo, da je delo končano v dveh dneh. Letos bo morda pridelka nekoliko manj, saj je tudi aronijo oklestila junijska toča, medtem ko rastlina ni občutljiva na sušo ali zmrzal in tudi nima posebnih škodljivcev, kar pomeni, da jo lahko naravno pridelujejo. Tudi ta vidik se namreč Darji Dimec zdi pomemben, saj je geslo kmetije: »Jej zdravo, spoštuj in varuj naravo!«

Ne le aronija

Darja se je pred leti odločila, da se bo posvetila zgolj delu na domači kmetiji. Pustila je službo in pridelavi ter predelavi aronije dodala še gojenje zelenjave in zelišč. »Finančno gledano iz vsega tega sicer ni veliko zaslužka, so pa druge prednosti, ki se jih v denarnem smislu niti ne da ovrednotiti. Na primer svoboda, ker doma delam tisto, kar me veseli. Ob tem je zelo pomembno tudi, da smo na kmetiji samooskrbni, ko gre za zelenjavo,« poudarja sogovornica, ki viške predela za prodajo, na primer v mleto jušno zelenjavo, ki je shranjena v soli in je odličen naravni dodatek jedem.

Ko je razmišljala, kako bi zelenjavo še približala ljudem, zlasti otrokom, je ustvarila sladek kumarični in korenčkov namaz. Nekateri so nad njima zelo navdušeni. Poleg stoodstotnega soka in marmelade iz aronije sta bila nagrajena na ocenjevanjih Okusiti Laško in Dobrote slovenskih kmetij.

Novi izdelki

A zadnja leta je ponudbe izdelkov iz aronije in zelenjave vedno več in Darja mora ves čas razmišljati o novostih. Vse ne nastanejo načrtno, ampak so lahko tudi splet naključij. Eno tovrstnih stvaritev sva lahko poskusila in ocenila kar s fotoreporterjem. Strinjala sva se, da je pesto iz listnega česna in bazilike z dodatkom oljčnega olja in soli res odličen, ko ga namažeš na kruh.

»Lani sem naročila sadike drobnjaka. Ko so rasle, se mi je zdelo, da so rastline čudne, nič podobne drobnjaku. Nazadnje je zrasel listni česen in razmišljala sem, kaj naj z njim, saj posušen skoraj nima arome. Ker delam pesto iz čemaža, sem si mislila, da tudi iz listov česna ne more biti slab,« je Darja Dimec obnovila nastanek novega namaza. V teh dneh ga okušajo še njeni kupci. Če jim bo všeč, bo pripravila tudi kozarčke za prodajo. Ne nazadnje je listni česen tudi zelo zdrav, saj dobro deluje na ožilje, je ugotovila.

Drugačni sirupi

Tudi nabor izdelkov iz zelišč je bogat. Poleg zeliščne soli in različnih čajev Darja Dimec izdeluje različne sirupe, od žaljbljevega, metinega, sivkinega, bezgovega, bazilikinega in timijanovega. Njihova posebnost je, da so brez citronske kisline in zato ne povzročajo pekočih občutkov v želodcu, kar se lahko dogaja pri običajnih sirupih. »Res se trudim, da v mojih izdelkih ni kemičnih sestavin,« poudarja sogovornica.

Znanje nabira na različne načine in ugotavlja, da morajo danes kmetje znati veliko več kot nekoč. »Včasih je bil kmet samo kmet in je moral znati le pridelati. Zdaj mora to še predelati in prodati, imeti pravna in računovodska znanja ...« Veliko podatkov je sicer na spletu, a brez izobraževanj, kot je bilo pred časom v okviru Upi Žalec, tudi ne gre. V okviru programa Izzivi podeželja je nabirala koristna znanja s področja zelišč in spoznavala dobre prakse s kmetij.

Foto: SHERPA

Preberite več v Novem tedniku


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.