Arhiv Lokalno.si

Družina Redek iz vasi Krka pri Novem mestu se je pred leti odločala, ali še imeti kmetijo ali ne. Ne gre za veliko kmetijo, bila pa je le tolikšna, da se je dalo z gojenjem zelenjave solidno preživeti. In potem so cene zelenjavi začele padati in ker je to zelo delovno intenzivna panoga, so ugotovili, da z njo na svojih razmeroma majhnih površinah ne bo šlo več naprej. ''Imeli smo kar malo sreče, saj smo poznali človeka, ki se je prav v tistem času nehal ukvarjati z rejo prepelic in smo od njega prevzeli celotno dejavnost,'' nam je pripovedoval Jernej Redek, sicer študent zoo tehnike ali po domače živinoreje na ljubljanski biotehnični fakulteti. Nosilec dejavnosti je sicer oče Ciril, za delo pa poprime vsa družina, se pravi še mama Nada in brat Jaka.

Mi smo med našim obiskom našli le Jerneja in se prepričali da, bo (saj je že zdaj) pravi gospodar. Ko nam je razkazoval prepeličjo farmo, ki je mimogrede največja registrirana v Sloveniji, je bilo očitno, da ima to delo rad.

Prepelice so, najbolj enostavno rečeno, 'leteče kure' in pri naših gostiteljih jih imajo, odvisno od letnega časa, od 1.500 do 3.500. Bistveno več jih je jeseni in pozimi, ko se izvalijo mlade prepelice. Gre  za ptice selivke, vendar te, ki so pri Redkovih, se nikamor ne selijo (razen v trgovine, ampak se tega ne zavedajo). ''Izvaljene so v zaprtih prostorih in mislim, da naše tudi nimajo več tistega nagona, ki bi jih v jesenskem času opominjal, da je treba leteti na jug,'' nam razloži Jernej in doda, da gre za prepelice, ki so že več kot desetletje gojene v hlevih pod kontroliranim režimom osvetlitve, tako, kot zelo podrobno določa zakonodaja.

Ko omenjamo zakonodajo, moramo zapisati, da je vsa reja pod budnim nadzorom veterinarskih inšpektorjev. Jernej ponosno pove, da niso imeli do zdaj nikakršnih pripomb. ''Predvsem je treba skrbeti za čistočo,'' poudari; sami pa vidimo, da se njegovim prepelicam ni treba bati nenapovedanih obiskov.

Zapisali smo že, da se da preživeti z rejo prepelic. Splošno prepričanje je, da nakup prepeličjega mesa ali jajc ni ravno poceni. ''No, tudi gojenje ni ravno poceni,'' odgovarja Jernej. ''Cena je odvisna od gibanja cen žit, ki so osnova za krmno mešanico, zelo draga pa je tudi papirologija, kajti veterinarske zahteve znajo rejo močno podražiti,'' še razloži mladi rejec.

V okviru farme je tudi obrat za predelavo jajc, zanj imajo tudi valjni žig. To pomeni, da lahko jajca izvažajo v vse države EU. Gre predvsem za sveža jajca, del pa jih tudi v trdo skuhajo, ročno olupijo (''Pri nas pravimo, da gre lupljenje na šnops pa špeh,''s meje pove Jernej) in vložijo v kis z dodatkom čebule in popra. Menda se odlično priležejo k suhomesnatim izdelkom. Podrobno o dohodku nam Jernej ni razlagal, povedal pa nam je, da je prepeličje jajce malo cenejše kot kokošje. Je pač tudi manjše!

Tudi o zdravilnih učinkih prepeličjega mesa in jajc smo se razgovorili. Danes je splošno znano (Japonci in Kitajci pa to vedo že več stoletij), da imajo prepeličje meso in jajca izjemen učinek pri regeneraciji krvi, jeter, ledvic, želodca, srca in možganov. Zaželeni učinki se menda pokažejo, če v 60. dneh vsak dan pojemo štiri jajca. Najbolje surova. Nikogar žal nismo našli, ki bi nam potrdil, ampak če ste že rahlo onemogli na tistem področju, kjer ste se še nedavno zelo na glas hvalili, bi kazalo poskusiti s prepeličjimi jajci. V tridesetih dneh jih morate pojesti 150 (pet na dan), sladkanih s kostanjevim medom. Če ne bo zaleglo - še vedno vam ostane posvetovanje z osebnim zdravnikom - škodilo zagotovo ne bo. 

O okusu nismo nič zapisali. Jernej pove, da pečena na ocvirkih niso nič drugačna kot kurja, tista vložena v kisu so pač kisla, meso pa spominja na divjačino. ''Če jih boste pekli za zajtrk,'' nam še svetuje Jernej Redek,  ''jih specite ducat in potem vam ves dan ne bo treba misliti na hrano.''

Galerija

Arhiv Lokalno.si