Kako prepoznati kakovostno olivno olje?
Povprečen Slovenec ga na leto porabi okrog 1,3 litra, od tega ga 10 do 20 odstotkov pridelamo v Sloveniji, preostanek pa uvozimo.

Goljufije na področju hrane so namerne, do potrošnika nepoštene prakse, ki so v nasprotju z zakonodajo in se izvajajo z namenom pridobivanja finančne koristi. Vrste goljufij na področju hrane med drugim vključujejo: ponarejanje, zamenjavo, redčenje, prikrivanje, napačno označevanje, nedovoljeno izboljšanje in preusmeritev na sivi trg.
Najpogostejše goljufije z olivnim oljem
- Mešanje z drugimi olji: to je ena od najbolj razširjenih oblik goljufij. Olivno olje se lahko razredči ali meša s cenejšimi olji, kot so sončnično, sojino ali repično olje.
- Napačno označevanje porekla: olivno olje se pogosto povezuje z regijami, ki so znane po visokokakovostni proizvodnji, kot so Italija, Grčija in Španija. Proizvajalci lahko priredijo poreklo olja, da bi namignili na geografsko bolj priznano poreklo ali višjo kakovost izdelka.
- Napačna predstavitev kakovosti: nekateri proizvajalci lahko svoje olje označijo kot ekstra deviško, čeprav ne izpolnjuje zahtevanih standardov kakovosti.
- Mešanje z oljem nižjega razreda: proizvajalci lahko mešajo ekstra deviško olivno olje z olivnimi olji nižje kakovosti, da bi jim izboljšali okus in aromo.
- Ponarejanje označb: proizvajalci lahko izdelajo ponarejene označbe ali celo uporabijo ponarejene certifikate, da bi bil njihov izdelek videti pristen in kakovostnejši, kot je v resnici.
- Težave pri skladiščenju in prevozu: neustrezni pogoji skladiščenja in prevoza lahko ogrozijo kakovost olivnega olja. Goljufive prakse lahko vključujejo (zavestno) izpostavljanje olja svetlobi, vročini ali kisiku, kar lahko poslabša njegovo kakovost. Kljub temu se olje na trgu prodaja, kot da je še vedno visoke kakovosti.

Zveza potrošnikov Slovenije od leta 2023 sodeluje v evropskem projektu WATSON, ki si bo do leta 2026 prizadeval za zagotavljanje pristnosti in sledljivosti različnih skupin živil, med drugim tudi ekstra deviškega olivnega olja, z namenom preprečevanja goljufij s hrano. Strokovnjaki v okviru projekta razvijajo tudi sistem za določitev digitalnega prstnega odtisa olivnega olja na kraju samem ter s tem za hitrejše in natančnejše prepoznavanje potvorb.
Preberite tudi:
- Triki, kako se v trgovini upreti nakupu nezdrave hrane
- Na kaj paziti pri nakupu živil?
- So praški za dodajanje okusa hrani škodljivi?
Poročilo inšpekcije Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (iz leta 2023) omenja, da se na slovenskem trgu pojavlja velik delež neskladnosti, predvsem na področju kakovosti in označevanja olivnega olja. Najpogosteje se deviško olivno olje prodaja pod imenom »ekstra deviško«. V omenjenem primeru ne gre nujno za goljufijo, saj se kakovost olivnega olja lahko spreminja tudi po polnjenju v steklenice in je namernost zavajajoče prakse težko dokazljiva.
Kakšnega okusa je kakovostno olivno olje?
V olivnem olju želimo okušati sadno, grenko in pikantno aromo. Kakršnokoli zaznavanje plesnivega, kislega, kovinskega ali sena nakazuje na napako. Barva je praviloma različnih odtenkov, od zelene do zeleno rumene. Neželeni so rjavi odtenki, ki lahko nakazujejo na oksidacijo. Kako to najlažje preverite? Nekaj kapljic olivnega olja kapnite na bel krožnik, poglejte ga na dobri svetlobi, povohajte in poskusite.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se