Center za razvoj Litija

Center za razvoj Litija

Vse več ljudi se zaveda pomena uživanja sezonske hrane, ki je pridelana v lokalnem okolju in od njive do krožnika potuje najkrajši možni čas. Center za razvoj Litija skupaj z zadrugo Jarina že vrsto let spodbuja pridelavo lokalne hrane na območju Srce Slovenije in kmetom omogoča trženje njihovih pridelkov, so sporočili iz omenjenega centra. Zavzemajo se za to, da kmetje ponovno pridobijo na svojem pomenu, prav tako pa pomagajo tudi pri vzpostavljanju lokalnih tržnic, ki omogočajo prodajo pridelkov v lokalnem okolju. O izzivih in priložnostih, ki jih ponuja podjetništvo v sektorju predelave hrane v lokalnem okolju, so na današnjem posvetu, ki ga je v Kamniku organiziral Center za razvoj Litija, spregovorili skoraj stotim udeležencem tako strokovnjaki s področja kmetijstva kot tudi predstavniki organizacij, ki se v praksi ukvarjajo z lokalno pridelano hrano.

Generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje dr. Martina Bavec je poudarila, da »lokalna samooskrba ponuja veliko priložnost ne le za dostop do sveže hrane, ampak predvsem za povečanje zaslužka za kmete, nove zaposlitve in nove podjetniške priložnosti«. Na posvetu, ki ga je vodil Miha Naglič, sta sodelovala tudi predstavnika Biotehniške fakultete, dr. Aleš Kuhar in dr. Andrej Udovč. Dr. Kuhar je poudaril, da je »potrebno dvigniti zavedanje ljudi o pomenu označevanja živil, saj ljudje ne ločijo različnih označb, ki so na tržišču.« Drugi govornik, dr. Udovč pa je povedal, da znanje ni pomembno le za pridelavo, pač pa tudi za predelavo in prodajo izdelkov. Povezovanje podjetništva s kmetijsko pridelavo se kaže kot rezultat mnogih uspešnih dobrih zgodb in praks. Ana Ahčin iz Gospodarsko-interesnega združenja Mesne industrije Slovenije, ki promovira kranjsko klobaso, in Marija Erjavec, ki v Gorenji vasi pri Ivančni Gorici vodi Kmetijo Erjavec, pa sta poudarili pomen skrbno načrtovanega izgleda in promocije izdelkov.

Aleksandra Gradišek, direktorica Centra za razvoj Litija, je ob tej priložnosti dejala, da »znamka Srce Slovenije izziva lokalne ponudnike, da se vključijo v program lokalne samooskrbe in s tem prispevajo k višji kvaliteti življenja vseh deležnikov.« Skupaj z zadrugo Jarina so na litijskem centru vzpostavili mrežo za lokalno samooskrbo s hrano, v katero je vključenih že preko 60 šol, vrtcev in domov za ostarele, ki jih oskrbujejo s hrano lokalnih kmetov. Posebno jo veseli, da lokalno oskrbo s hrano podpirajo tudi župani Razvojnega partnerstva središča Slovenije (RPSS), ki so v lanskem letu podprli skupen program lokalne samooskrbe. Franci Rokavec, župan občine Litija in predsednik RPSS, pravi, da se morajo ukrepi razvoja podeželja in regionalnih politik nujno povezovati. Poudaril je tudi koncept lokalnih tržnic, ki se mora nadgrajevati in razširiti po slovenskem prostoru.

Svoj pogled na oskrbovanje javnih institucij z lokalno pridelano hrano sta podali ravnateljica OŠ Gradec iz Litije Tatjana Gombač in ravnateljica OŠ Šmartno v Tuhinju Jožica Hribar. Poudarili sta, da lahko šolstvo pomembno prispeva k boljši osveščenosti otrok in njihovih staršev o pomenu uživanja zdrave domače hrane.

Na posvetu v Kamniku so bili prisotni tudi partnerji iz devetih evropskih držav, ki se na območju mudijo na delov¬nem srečanju v okviru evropskega projekta LOCFOOD. Center za razvoj Litija se je v omenjeni projekt, ki prinaša nove možnosti za razvoj podjetništva na področju domače pridelave hrane, vključil v lanskem letu, so še zapisali v sporočilu za javnost.