Kako pogosto bi morali odvajati blato? Odgovor vas utegne presenetiti
Čeprav o tem neradi govorimo, nam lahko prav navade na stranišču povedo marsikaj o delovanju naših prebavil.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Driska, zaprtje, napihnjenost … za marsikoga so to tabu teme, čeprav se – roko na srce – vsak med nami občasno srečuje z raznimi prebavnimi nevšečnostmi, tudi če smo na splošno zdravi. Že manjše spremembe v vsakodnevnih navadah, od drugačne prehrane in pomanjkanja gibanja do stresa in nekaterih zdravil, namreč lahko vplivajo na pogostost odvajanja, videz in strukturo blata ter seveda splošno počutje.
Prebava nam lahko ponagaja tudi v jesenskih mesecih, ko se vrnemo v ustaljen ritem službenih in družinskih obveznosti, več časa presedimo in pogosto spremenimo tudi način prehranjevanja. Toda kako sploh vemo, ali naša prebava deluje normalno?
Trikrat na dan ali trikrat na teden?
Marsikdo je prepričan, da bi morali veliko potrebo opraviti vsak dan, vendar to ne drži. Za normalen razpon praviloma velja odvajanje od trikrat dnevno do trikrat tedensko, pri čemer je pomembno predvsem, da je takšen ritem za posameznika običajen in da odvajanje ne povzroča bolečin ali drugih težav.
Poleg pogostosti je pomembna tudi konsistenca blata, saj lahko prav ta razkrije, kako hitro se vsebina pomika skozi črevesje. Zdravniki si pri ocenjevanju pogosto pomagajo z t.i. bristolsko lestvico blata, ki glede na obliko in konsistenco razlikuje sedem tipov.
Prva dva tipa opisujeta trdo, grudasto blato, ki je značilno za zaprtje, medtem ko tipa 3 in 4 predstavljata oblikovano blato, ki ga običajno brez večjih težav izločimo. Tip 5 označuje mehkejše koščke blata, tipa 6 in 7 pa kašasto oziroma povsem vodeno blato, ki je lahko povezano z drisko.
Za najbolj zaželena običajno veljata tipa 3 in 4, vendar posamezna sprememba še ne pomeni, da je z našo prebavo kaj narobe. Bolj pozorni moramo biti predvsem na nenadne, dolgotrajne ali ponavljajoče se spremembe.
Najpogostejše prebavne težave
Driska se praviloma kaže s pogostejšim odvajanjem redkega ali vodenega blata, pogosto tudi s trebušnimi krči in nenadno potrebo po obisku stranišča. Najpogosteje je posledica črevesnih okužb, pojavi pa se lahko tudi zaradi prehranskih intoleranc, nekaterih zdravil in bolezni prebavil. Ker telo ob driski izgublja tekočino in elektrolite, je zelo pomembno, da poskrbimo za ustrezno hidracijo in nadomeščanje izgubljenih snovi. Če driska pri odraslem traja več kot dva dni brez izboljšanja, jo spremljajo visoka vročina, hude bolečine v trebuhu, kri v blatu ali znaki dehidracije, je potreben posvet z zdravnikom.
Zaprtje po drugi strani prepoznamo po trdem blatu, oteženem odvajanju in občutku nepopolne izpraznitve črevesja, pri čemer ni nujno, da je odvajanje tudi izrazito redkejše. Pogosto je povezano s premajhnim vnosom vlaknin in tekočine, pomanjkanjem gibanja ali spremembami vsakodnevne rutine, zato lahko že prilagoditev življenjskih navad prispeva k bolj urejeni prebavi. Zdravnika je smiselno obiskati, če zaprtje kljub temu vztraja, se pojavi nenadoma brez očitnega razloga ali ga spremljajo kri v blatu, nepojasnjeno hujšanje oziroma močnejše bolečine v trebuhu.
Napihnjenost in vetrovi so pogosto posledica plinov, ki med drugim nastajajo pri bakterijski razgradnji določenih sestavin hrane v debelem črevesju. Prav zato nas lahko napenja tudi po uživanju sicer zdravih živil, kot so denimo stročnice, zelje, čebula in polnozrnati izdelki. Kako izrazite bodo težave, pa je seveda odvisno tudi od tega, koliko takšne hrane pojemo, kako jo pripravimo in kako se nanjo odziva naša prebava.
Ne smemo pa zanemariti niti barve blata, ki je običajno v različnih odtenkih rjave, začasno pa se lahko spremeni zaradi hrane ali zdravil. Črno, katranasto blato, vidna kri ali zelo svetlo, glinasto blato brez očitnega prehranskega vzroka pa vsekakor zahtevajo zdravniško presojo, še posebej če se pojavijo tudi drugi simptomi.
Kaj še vpliva na dogajanje v našem črevesju?
Pri normalnem delovanju prebavil pa imajo pomembno vlogo tudi mikroorganizmi, ki naseljujejo naše črevesje in skupaj tvorijo črevesno mikrobioto. Gre za raznolik ekosistem, ki ga sestavljajo predvsem bakterije, pa tudi virusi, glive in drugi mikroorganizmi. Ti sodelujejo pri prebavnih in presnovnih procesih ter so tesno povezani z delovanjem imunskega sistema.
Črevesne bakterije med drugim pomagajo razgrajevati prehranske vlaknine, ki jih naši prebavni encimi ne morejo prebaviti, pri čemer nastajajo kratkoverižne maščobne kisline, pomembne za zdravje črevesja. Sestava mikrobiote se razlikuje od posameznika do posameznika, nanjo pa med drugim vplivajo prehrana, starost, zdravila in drugi dejavniki.
Spremembe v njenem ravnovesju so lahko povezane z različnimi prebavnimi težavami, čeprav niso nujno njihov neposredni vzrok. Med bakterijami, ki imajo pomembno vlogo pri delovanju prebavil, pa so tudi mlečnokislinske bakterije.
Kaj moramo vedeti o mlečnokislinskih bakterijah?
Za mlečnokislinske bakterije je značilno, da pri presnovi sladkorjev proizvajajo mlečno kislino. Nekatere so običajen del človeške mikrobiote, druge pa najdemo predvsem v fermentiranih živilih, kot so jogurt, kefir in kislo zelje.
Pomembno pa je vedeti, da se mlečnokislinske bakterije med seboj razlikujejo po rodovih, vrstah in posameznih sevih. Prav bakterijski sev je pogosto tudi odločilen pri proučevanju njihovih lastnosti in morebitnih učinkov, saj lahko celo sevi iste vrste izkazujejo različne značilnosti.
To pomeni, da rezultatov raziskav, opravljenih z enim sevom, ne moremo samodejno pripisati vsem drugim mlečnokislinskim bakterijam. Prav tako večje število sevov ali višja količina bakterij v prehranskem dopolnilu sama po sebi še ne zagotavljata večje učinkovitosti pri posameznih prebavnih težavah. Mlečnokislinske bakterije lahko uživamo tudi v obliki prehranskih dopolnil, pri izbiri katerih je zato pomembno, da smo pozorni predvsem na vsebovane seve in znanstvene dokaze o njihovih učinkih.
Podpora črevesju, ki se prilagodi posamezniku
Med prehranskimi dopolnili z mlečnokislinskimi bakterijami je tudi Lacto Seven, linija finskega farmacevtskega podjetja Vitabalans, ki temelji na kombinaciji sedmih različnih sevov mlečnokislinskih bakterij. Izdelki so zasnovani za dopolnjevanje prehrane v obdobjih, ko je prebava bolj obremenjena ali ko želimo dodatno podpreti črevesno ravnovesje.
Pomembna sestavina izbranih izdelkov je tudi vitamin D3, ki po navedbah Evropske agencije za varnost hrane prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema.
Linija vključuje več različnih izdelkov za različne potrebe. Lacto Seven Original je primeren za vsakodnevno uporabo in vsebuje tudi inulin, prehransko vlaknino. Za obdobja večjih obremenitev, denimo ob jemanju antibiotikov, je na voljo Lacto Seven Strong z višjim odmerkom bakterij, za širšo uporabo pa so najbolj praktične žvečljive tablete Lacto Seven Chew. Je pa tu še Lacto Seven Kids, ki je prilagojen otrokom in zasnovan tako, da ga zaradi prijetnega okusa lažje sprejmejo.
Prednost takšne linije je v raznolikosti, saj omogoča, da posameznik izbere obliko, ki najbolje ustreza njegovemu življenjskemu slogu in potrebam.
Za urejeno prebavo lahko veliko naredimo sami
Čeprav na sestavo črevesne mikrobiote vplivajo številni dejavniki, pa lahko za normalno delovanje prebavil veliko naredimo že z vsakodnevnimi navadami. Raznolika prehrana z dovolj vlakninami, zadosten vnos tekočine, redno gibanje in ustaljen ritem odvajanja so pomembni temelji, pri čemer velja predvsem prisluhniti lastnemu telesu in biti pozoren na spremembe, ki odstopajo od naših običajnih navad.
***Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano ter zdrav način življenja. Priporočene dnevne količine oziroma odmerka se ne sme prekoračiti.
Vsebino omogoča Vitabalans d.o.o.
